Ste že obiskali presihajoči naravni čudež – Cerkniško jezero? Morda ste ga že opazovali z gore čarovnic, Slivnice? Toda ste ga kdaj videli iz Zemeljske orbite, kjer krožijo sateliti?
V sklopu projekta LIFE TRŠCA bomo vsako leto pridobili štiri satelitske posnetke Cerkniškega jezera, ki bodo pripomogli k boljšemu poznavanju spreminjanja vodostaja in spremljanju rabe. Poleg tega bodo omogočili daljinsko analizo vitalnosti trstičja, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu varstvu tega prav posebnega koščka sveta.
Na spodnji fotografiji je Cerkniško jezero, posneto 30. marca 2025, ko je vodostaj na merilni postaji Dolenje Jezero dosegel približno 434 cm.
Goričica je gozdnat hrib, ki ob polnem jezeru postane otok. Na njegovem pobočju so bili odkriti kamniti artefakti iz mlajše kamene dobe, kar kaže na obstoječo prazgodovinsko naselbino. Obiskovalci se tu lahko sprehodijo po najstarejši čebelarski učni poti v Sloveniji, ki jo je leta 2024 obnovilo Čebelarsko društvo Cerknica. V okviru projekta LIFE TRŠCA so bile postavljene demonstracijske ploskve za popis rastja na Cerkniškem jezeru.
Benetek je območje, ki tudi ob visokih vodostajih večinoma ostane nad vodno gladino, vendar ostajajo tla močno namočena tudi v največjih sušah, kar močno oteži košnjo s traktorjem. Razlog za to je njegova lega na nekoliko višjem terenu. Gosto ga preraščajo kopuče (menihi), modre stožke in druge rastline, ki večinoma ostanejo nad vodo ter tako nudijo pomemben habitat za gnezdenje ptic, ki so varne pred kopenskimi plenilci, obenem pa služijo kot zatočišče različnim organizmom. Zaradi odročne lege in nenavadnega značaja velja za pravo raziskovalno enigmo.
Stržen je glavni vodni tok Cerkniškega jezera, ki je bil med letoma 1844 in 1958 zaradi melioracijskih posegov izravnan v kanale, stari okljuki pa so ostali kot mrtvice. V okviru projekta LIFE STRŽEN smo strugi povrnili prvotno vijugasto obliko na območju Belih ključev, s čimer smo njen tok podaljšali za 1,5 km in jezeru vrnili značilno podobo, kot jo je imelo pred človekovimi posegi. Tako smo izboljšali življenjske pogoje za vodne organizme in zmanjšali hitrost odtoka vode iz jezera.
Drvošec je gozdnati polotok na zahodnem delu Cerkniškega jezera, ki ga obkrožata Zadnji kraj na jugu in Trščenke na severu. Tu poteka nagrajena tematska pot Drvošec, ena najlepših izobraževalnih poti v Notranjskem regijskem parku. Obiskovalci lahko z opazovalnic in opazovalnega stolpa opazujejo številne vrste ptic. Na polotoku se nahajata tudi dve manjši mlaki – Pocinov in Godešev laz, kjer lahko srečate velikega pupka in druge dvoživke. V mlaki na Godeševem lazu pa je tudi edino znano nahajališče endemičnega raka škrgonožca na severni strani Javornikov.
Jamski zaliv je območje ponornih jam, požiralnikov in drugih odtokov vode v podzemlje na severozahodnem delu Cerkniškega polja. Zaznamujejo ga številni jamski vhodi v skalnatih pobočjih, ki vodijo v podzemni kraški svet, kamor ob suši odteka voda iz jezera proti Rakovem Škocjanu.
Najboljši način za raziskovanje Jamskega zaliva je s kanuji, če to dopušča vodostaj. V okviru Tematskih vikendov se lahko pridružite izkušenim vodnikom in doživite nepozabno pustolovščino, kjer boste iz prve roke spoznali skrite kotičke tega kraškega fenomena.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
