Rezultati iskanja
MENI EN SL

Domov / Novice

LIFE TRŠCA: Pogled na močvirsko vegetacijo iz zraka

Na prvi pogled nenavadna slika s Cerkniškega jezera, ki smo jo posneli iz zraka. Šele ogled sestoja na terenu nam razkrije, da so to sestoji jezerskega bička (Schoenoplectus lacustris). Ko je gladina jezera upadla, so rastline izgubile oporo, ki jim jo je nudila voda in polegle v različnih smereh. 

Poleg natančnega popisovanja rastlinskih vrst na poskusnih ploskvah, smo močvirsko vegetacijo Cerkniškega jezera zabeležili tudi iz zraka. Daljinsko zaznavanje s pomočjo drona ali brezpilotnega letalnika, ki je  opremljen z zmogljivimi kamerami, nam omogoča, da večje površine preučimo v mnogo krajšem času. Pogosto so sestoji močvirske vegetacije zelo težko prehodni in taka tehnična pomoč je več kot dobrodošla. Celotno območje na katerem poteka projekt LIFE Tršca je namreč veliko več kot tri kvadratne kilometre. Seveda pa moramo vsebino slik, ki jih posnamemo iz zraka redno preverjati na terenu na tleh, saj moramo mi kamere na dronu naučiti kaj vidijo, številne stvari pa za njih ostanejo skrite.  

V strugi in na bregovih Stržena uspevajo različne vrste rastlin, ki so prilagojene na stalno spreminjanje hidroloških razmer. V vodi prevladuje rumeni blatnik (Nuphar luteum), ki s plavajočimi listi in dolgimi peclji sledi gladini vode v Strženu, oziroma jezeru. Ob robu Stržena na zgornji sliki vidimo temne sestoje jezerskega bička (Schoenoplectus lacustris), ki najbolje uspeva, če so tla večji del leta poplavljena, za njim pa svetlejše sestoje tršce, oziroma navadnega trsta (Phragmites australis). Tršca brez težav uspeva tudi na zelo suhih tleh, po drugi strani pa je ne moti visoka voda, tako da je kot ustvarjena za življenje na Cerkniškem jezeru. Na desni strani slike so vidne sledi košnje močvirskega rastja, ki poleg vode odločilno vpliva na njegovo sestavo in s tem tudi na uspevanje tršce. En od ciljev projekta LIFE TRŠCA je ugotoviti takšen režim upravljanja, ki bo ustrezal tako tršci kot tudi drugim vpletenim.

Za povezavo med lokacijo podatkov, ki jih dobimo na trdnih tleh in tistimi, ki jih dobimo iz zraka ali celo s satelitov, poskrbi antena, s katero lahko lokacijo ploskve ali pa posamezne rastline določimo na 1 cm natančno. Brez takšne antene bi zelo težko ponovno našli ploskve, ki jih preučujemo.

 

Pogled na požiralnik Vodonos pri Dolenjem Jezeru, ki je iz zraka videti kot prava umetnina. Razgibana konfiguracija terena, meandrirajoče struge in požiralnikov ustvarjajo zelo raznolike ekološke razmere, kar se odrazi v mozaiku rastlinskih združb.


Prispevek je pripravila Biotehniška fakulteta.