Kot dolgoletnega člana DOPPS-a (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije) so me letos povabili k prostovoljnemu sodelovanju pri projektu LIFE Tršca, ki ga izvaja Notranjski regijski park. Namen povabila je bilo popisovanje ptic na Cerkniškem jezeru, kar sem sprejel z odprtimi rokami.
Popisovanje ptic na Cerkniškem jezeru izvajamo od 1. januarja do 31. marca, pri čemer je obdobje razdeljeno na dekade, kar pomeni, da moramo popis opraviti enkrat na deset dni. Naše ciljne skupine ptic so vodne ptice (vse vrste rac, labodi, gosi, pobrežniki itd.) ter vse vrste ujed in vran. Namen popisa je prešteti vse vrste in osebke prej omenjenih skupin, jih vnesti v bazo podatkov ter na zemljevidu označiti, kje so bile opažene. Tako dobimo celovito sliko o tem, kje se ptice največ zadržujejo in kako se premikajo po Cerkniškem polju.
Za sam popis imamo že vnaprej določene popisne točke (teh je 22), iz katerih najlažje in najbolj natančno preštejemo ptice. Razporejene so tako, da omogočajo krožno pot okoli jezera.
Popis je najbolje začeti v jutranjih urah, saj so ptice takrat najbolj aktivne in jih je lažje opaziti. Traja približno 6 do 7 ur, odvisno od števila ptic. Kasneje čez dan se ptice pogosto skrijejo v trstičje, kar oteži njihovo določanje in štetje. Ko pride do tega, si lahko le vesel, če se orel belorepec (Haliaeetus albicilla) tisti dan še ni nahranil in se ravno takrat odpravi na lov, s čimer splaši vse ptice, ki so skrite našim očem. Zato smo ornitologi večinoma pristaši zgodnjega vstajanja.
Glede na to, da je naše jezero ob polnem vodostaju največje v državi, brez daljnogleda in spektiva praktično ne moreš storiti ničesar – to je obvezna oprema za celoten popis. Najhujša nočna mora ornitologa je, ko zagleda ogromno jato mešanih vrst rac ali pobrežnikov nekje na sredini jezera, sam pa ima s seboj le daljnogled. Verjetno si običajen človek niti ne predstavlja frustracije in stresa, ki ju v takšnih trenutkih doživljamo ljubitelji ptic.
Ko že govorimo o velikih jatah – letošnja sezona je precej dobra za različne vrste rac. Tako smo na zimskem štetju vodnih ptic našteli kar 1300 mlakaric (Anas platyrhynchos) (najpogostejša vrsta race v Evropi). Zdaj pa se iz prezimovališč že vračajo tudi druge, manj pogoste vrste, in to v velikem številu. Tako sem v začetku februarja v eni sami jati opazoval okoli 900 kreheljcev (Anas crecca), 700 dolgorepih rac (Anas acuta) in več kot 150 konopnic (Anas strepera). Selitev pa se šele začenja! Če bo vodostaj vzdržal do marca, lahko pričakujemo še bistveno višje številke.
V tem zimskem obdobju lahko omenim še dve zelo presenetljivi vrsti, ki sta se odločili prezimovati v naših krajih – raca kostanjevka (Aythya nyroca) (ciljna vrsta projekta LIFE Tršca) ter njena še redkejša sorodnica rjavka (Aythya marila). Slednja je bila celo v rekordnem številu (11 osebkov). Morda se ne sliši veliko, a za tako redko vrsto race je to zelo lepa številka.
Da pa ne govorim samo o pticah, se mi zdi smiselno omeniti tudi druge, manj pernate in bolj kosmate predstavnike biodiverzitete. Ker živimo na Notranjskem, ob jezeru, ki ga obdajajo gozdovi, se tu sprehajajo tudi številne druge živali. Tako na popisih vsako leto vsaj enkrat opazim rjavega medveda (Ursus arctos), vidra (Lutra lutra) je v zimskem času stalnica, s precej sreče pa sem nekajkrat opazoval celo volka (Canis lupus).
Za ljubitelje narave je Cerkniško jezero odlična destinacija. Z urejeno učno potjo je raziskovanje še lažje in bolj poučno. Ljubitelji ptic bodo tu v vsakem letnem času našli nekaj posebnega. Meni najljubša je pomlad, ko kar mrgoli ptičjega življenja, a zanimivosti lahko z malo truda odkriješ skozi vse leto.
Prispevek je pripravil Anže Škoberne, član DOPPS-a, projektnega partnerja na LIFE Tršca.