
Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) je ena izmed manj opaznih, a izjemno zanimivih vodnih ptic, ki naseljuje sladkovodna jezera ter mokrišča, vključno s potoki, rekami, ribniki, jezeri in močvirji. Razširjen je v večjem delu srednje, vzhodne in severne Evrope, v Sloveniji pa velja za zelo redkega gnezdilca. Njegovo gnezdenje je bilo v obdobju od 2002 do 2017 potrjeno le na Cerkniškem jezeru. Nazadnje smo ga na našem prav posebnem koščku sveta opazovali v času gnezditve maja 2022.
Prepoznavne značilnosti rjavovratega ponirka
Rjavovrati ponirek meri od 40 do 46 cm v dolžino in je nekoliko manjši ter bolj čokat od čopastega ponirka (Podiceps cristatus), ki je pri nas pogostejši. Njegovo ime izhaja iz značilne rjave barve vratu, ki je najbolj opazna v poletnem perju. Ima krajši in krepkejši vrat, ki je rjasto rjav, grlo in lica so bela, vrh glave in čelo pa črna. Baza njegovega koničastega kljuna je rumena s temno konico. Pozimi so si rjavovrati in čopasti ponirki precej podobni, a ima rjavovrati ponirek temnejša lica in vrat, z manj beline, od čopastega ponirka pa ga lahko razločimo po obarvanosti kljuna.
Način življenja in prehrana
Kot odličen potapljač rjavovrati ponirek večino svojega časa preživi v vodi, kjer lovi majhne ribe, paglavce dvoživk, vodne žuželke, rake in mehkužce. Je manj izraziti ribojed kot čopasti ponirek, a so sezonsko ali lokalno lahko ribe celo prevladujoči del njegove prehrane. Njegovo telo je prilagojeno življenju v vodi s kratkimi nogami, ki so pomaknjene proti zadnjemu delu telesa, kar mu omogoča učinkovito plavanje in potapljanje. Precej bolj neroden pa je pri gibanju po suhem, kjer se nahaja le izjemoma.
Gnezdenje in vzgoja mladičev
Rjavovrati ponirek je selivec, ki za gnezdenje raje izbira manjša, plitva vodna telesa, obdana z gosto obrežno vegetacijo. Pred gnezdenjem par izvaja svatovski ples, pri katerem se ptici dvigujeta iz vode in se približujeta s kljuni. V času gnezditve pa ga lahko opazimo po značilnem krulečem zvoku.
Gnezdo je nizko in sestavljeno iz vodnega in obvodnega rastlinja, ki ga pritrdi na potopljeno ali plavajoče rastlinje. Samica izleže od 4 do 5 jajc, pri čemer si samec in samica izmenjujeta nalogo valjenja. Mladički so po izvalitvi hitro sposobni plavati, pogosto pa se skrijejo na hrbtu staršev.
Varstvo in pomen ohranjanja
Obstoj rjavovratega ponirka ogroža predvsem spreminjanje in degradacija vodnih teles, kar povzroča izgubo njegovega življenjskega prostora. Na uspešnost gnezdenja izrazito negativno vplivajo tudi motnje v času gnezdenja, kot so povečana prisotnost človeka, hrup in košnja obrežne vegetacije.
Na Cerkniškem jezeru nanj vplivajo neugodne razmere vodostaja, saj jezero pogosto močno upade ali usahne v času gnezditve. Problematična zanj pa je košnja do struge, ali do roba jezerskih kotanj, kjer lahko gnezdi. Takšna košnja izpostavi njegova gnezdišča plenjenju in drugim motnjam, zato je njegova gnezditev, manj uspešna ali jo celo opusti, hkrati pa se poveča možnost, da na območju v celoti preneha gnezditi.
Projekt LIFE TRŠCA igra ključno vlogo pri ohranjanju njegovega naravnega okolja. S projektom si prizadevamo za obnovo in varovanje mokrišč, izboljšanje vodnih habitatov in trajnostno upravljanje z vodnimi viri. Ohranjanje teh območij ni pomembno le za rjavovratega ponirka, temveč tudi za mnoge druge ogrožene vrste ptic, kačjih pastirjev, dvoživk in drugih organizmov.
Ste ga že opazili?
Ob obisku Cerkniškega jezera bodite pozorni na mirne zalive in obrežne rastline. Morda boste imeli srečo opaziti rjavovratega ponirka med njegovim elegantnim potopom ali slišati njegove značilne klice, ki so nizki in hreščavi.
Lahko pa se nam pridružite na doživetju Skrivnostni svet ptic Cerkniškega jezera, kjer boste skupaj z izkušenim ornitologom spoznavali bogat svet ptic tega prav posebnega koščka sveta. Prvo doživetje bo že naslednjo nedeljo, 6. aprila 2025. Več o tem doživetju si lahko preberete na tej povezavi. Morda prav takrat uzrete to skrivnostno ptico.