Kjer se prekrivajo območja kmetijske krajine in območja, pomembna za varstvo narave, so ključnega pomena kmetijski ukrepi, financirani v okviru Skupne kmetijske politike, saj omogočajo iskanje ravnovesja med različnimi vidiki. Na Cerkniškem jezeru je najbolj znan kmetijsko-okoljski ukrep VTR (varstvo travniških ptic), s katerim se z zaščito kosca ohranjajo tudi habitati mokrotnih travnikov. Ker pa je narava Cerkniškega jezera zelo raznolika, enotni ukrepi pogosto niso dovolj ali pa so lahko celo škodljivi. Zato so potrebni raznoliki kmetijski ukrepi, ki spodbujajo pestrosti habitatov.
Razvoj tovrstnih ukrepov poteka v sodelovanju z različnimi deležniki v okviru projekta LIFE TRŠČA. Za njihovo učinkovitost so nujno potrebne strokovne podlage, ki jih Notranjski park skupaj s projektnimi partnerji pripravlja na podlagi različnih analiz. Prav tako je ključnega pomena poznavanje razvojnih smernic in novosti evropske kmetijske politike, ki se skozi posamezne finančne perspektive prilagaja najnovejšim ugotovitvam in razmeram v naravi ter kmetijstvu.
Predstavniki Notranjskega parka in Zavoda RS za varstvo narave smo se zato v začetku oktobra udeležili mednarodne konference LIFE Platform Meeting v belgijskem Leuvnu. Konferenca je potekala v okviru projekta Belgium for Biodiversity in je združila ugledne raziskovalce ter naravovarstvenike iz cele Evropske unije, pa tudi predstavnike sektorjev Evropske komisije. Na konferenci smo spoznavali prakse drugih držav članic EU in ugotovili, da se številne države soočajo s podobnimi izzivi kot Slovenija, saj biodiverziteta v kmetijski krajini nezadržno upada. Kmetijska politika pri tem pogosto ostaja premalo ambiciozna in neučinkovita.
Kot ena izmed možnih rešitev se je izkazalo preoblikovanje tradicionalnih kmetijsko-okoljskih ukrepov v rezultatske sheme. Takšni ukrepi lastnika zemljišča spodbujajo k doseganju konkretnih rezultatov, na primer k ustvarjanju ustreznega habitata za kosca, namesto da bi zgolj predpisovali ravnanja, kot je obvezna košnja po določenem datumu. Sistem vrednotenja spodbuja pozitivne prakse in zmanjšuje vpliv negativnih, vendar pa zahteva dobro poznavanje ekoloških potreb ciljnih vrst. Prednost rezultatskih ukrepov je večja svoboda lastnikov zemljišč, ki pri upravljanju lahko upoštevajo tudi tradicionalno kmetijsko znanje.
Na Irskem, kjer ta pristop že desetletja razvijajo, so rezultatski ukrepi pripomogli k okrevanju populacije kosca, ki je bila ob koncu prejšnjega stoletja v močnem upadu. Hkrati ti ukrepi pomagajo ohranjati življenje v odmaknjenih podeželskih skupnostih.
Ker želimo v Notranjskem parku zagotavljati dobrobit tako narave kot ljudi, želimo te dobre prakse prilagoditi lokalnim razmeram na območju Cerkniškega jezera in jih v dialogu z lokalno skupnostjo čim bolje uveljaviti.