Mokrišča so kompleksni in dinamični ekosistemi, kjer se povezanost kaže tudi med vrstami, ki na videz nimajo očitne povezave. Ali veste, kakšen je pomen navadnega trstičja (Phragmites australis) za zeleno rego (Hyla arborea), sekuljo (Rana temporaria), velikega pupka (Triturus carnifex) in druge dvoživke?
Navadno trstičje – Ključna rastlinska vrsta
Navadno trstičje je vodna rastlina, razširjena po vsej Evropi. Uspeva v mokriščih, v stoječih ali počasi tekočih vodah, kjer igra ključno vlogo pri delovanju močvirnih ekosistemov. Gosti koreninski sistem stabilizira tla, zmanjšuje erozijo in spodbuja kroženje hranil. Trstičje čisti vodo, saj filtrira težke kovine in presežke hranil, kar izboljšuje kakovost vode.
Njegova stebla ustvarjajo strukturni habitat, ki s senčenjem blaži temperaturna nihanja vode ter nudi zavetje pred plenilci. Zaradi teh lastnosti trstičje omogoča mrestišča številnim dvoživkam.
Vendar trstičje na barjih z visoko talno vodo lahko negativno vpliva na vrstno pestrost, saj s svojo gostoto izpodriva druge rastline.
Zelena rega – Regljači s trstičja
Zelena rega je majhna žaba, svetlo zeleno obarvana, z značilnimi lepljivimi blazinicami na prstih, ki ji omogočajo dobro vzpenjanje. Njena prisotnost nakazuje na dobro stanje mokriščnih habitatov. Zelene rege se pogosto vzpenjajo na drevesa in stebla trstičja, ki so v neposredni bližini močvirja, kjer najdejo zavetje in vir hrane.
V času parjenja se samci reg glasno oglašajo s trstičnih stebel in tako privabljajo samice. Njihov razmnoževalni cikel je tesno povezan z vodnimi mikrohabitati, ki jih ustvarja trstičje, saj na potopljeno vegetacijo odlagajo mreste v velikosti oreha. Ker so paglavci pogosto plen plenilcev, predvsem rib, mora biti vegetacija dovolj gosta, da jim oteži dostop do njih.
Sekulja – Jamska prezimovalka
Sekulja je še ena pomembna dvoživka evropskih mokrišč. Za razliko od zelene rege raje ne pleza po rastlinju. Ob vodi se zadržuje le kratek čas, ko odlaga mrest, nato pa do zime preživi v gozdu. Ob Cerkniškem jezeru pogosto prezimujejo v jamah na Javornikih, kar je velika posebnost v svetu. Razmnožuje se v plitvih vodah, kot so kali in močvirja, kjer odlaga mreste v velike skupine, ki tvorijo plavajoče blazine. Zelo pomembno je, da so ta vodna telesa brez rib, saj so ti glavni plenilci paglavcev. Ker je le-teh na Cerkniškem jezeru nemalo, je pomembno, da so kotanje v bližini gozda obdane z gostim trstičjem, kar oteži dostop plenilcem.
Sekulja je lahko zelo številčna dvoživka, ki nadzoruje populacije insektov in služi kot plen različnim plenilcem. S tem predstavlja pomembno povezavo v prehranjevalni verigi.
Veliki pupek – Redka in ogrožena dvoživka
Veliki pupek je naša največja vrsta pupka. Samice spomladi najlažje prepoznamo po rumeni progi na hrbtu, samce pa po srebrno obarvanem repu. Podobno kot rjave žabe je v vodi le v času, ko odlaga jajčeca, nato pa se vrne v bližnji gozd. Za razliko od žab odlaga posamezna jajčeca, ki jih samica zavija v potopljeno rastlinje. Je zelo dolgoživa vrsta, kjer osebki dočakajo starost 15 let in več. Ta vrsta ima raje mirne ali počasi tekoče vode, pogosto si deli habitat z drugimi vrstami dvoživk. Ličinke se prehranjujejo z majhnimi nevretenčarji, a so zelo občutljive na prisotnost drugih plenilcev, zato je pomembno zavetje gostih sestojev vodnih rastlin, kot je trstičje.
Kompleksen preplet interakcij
Navadno trstičje, zelena rega, sekulja in veliki pupek tvorijo kompleksno mrežo interakcij. Gosti sestoji trstičja nudijo zavetje in razmnoževalne habitate vsem trem vrstam dvoživk. Te pa vplivajo na populacije nevretenčarjev. Za njihovo ohranjanje so pomembne ugodne hidrološke razmere in stanje habitata. Eno pomembnejših območij za vse tri vrste so trstičja v Zadnjem kraju, Leviščih in drugih predelih pod Javorniki. Skozi projekt LIFE Tršca bomo vpeljali upravljavske prakse, ki bodo ohranjale ali obnovile ugodne razmere za razmnoževanje teh vrst. Dobra biotska pestrost je ključnega pomena za ohranjanje ekološkega ravnovesja in zagotavljanje ključnih ekosistemskih storitev v mokriščih.
Pomagate lahko tudi vi
Na drugih predelih Cerkniškega jezera veliko grožnjo za ohranjanje populacij predstavljajo tudi povozi na cesti, in na nekaterih se populacije približujejo izumrtju. Pomagate lahko tudi vi. Pridružite se akciji prostovoljnega reševanja dvoživk ob Cerkniškem jezeru, eni izmed največjih reševanj dvoživk v Sloveniji, in skupaj z nami pomagajte ohranjati naš prav poseben košček sveta tudi za prihodnje generacije. Več o reševanju dvoživk si lahko preberete na spletni strani Cuprnških dvoživk.
Ste opazili velikega pupka? Prispevajte podatek v iNaturalist.
