Rezultati iskanja

Domov / Novice

Na Cerkniškem polju več ekstremov in vse manj vode

Raziskovalec dr. Matej Blatnik je pod drobnogled vzel Cerkniško jezero. Z različnimi znanstvenimi metodami ugotavlja povezavo med spreminjajočo se vodno dinamiko ter rastjem in rabo tal na območju največjega presihajočega jezera. Med drugim preverja tudi trditve Jezercev, da je jezero v zadnjih letih vse manj časa ojezereno. Na podlagi splošno dostopnih podatkov Agencije za okolje (ARSO) je primerjal dinamiko ojezeritve v letih 1954 – 2020. Raziskovanja tega vsak dan drugačnega jezera se je lotil v okviru svoje podoktorske študije, ki jo opravlja na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Naloge se je lotil septembra 2020, zaključil pa jo bo točno dve leti kasneje, torej konec avgusta 2022.

Cerkniško jezero. Foto Matej Blatnik

Že začetne meritve in analize so potrdile nekatere že znane ugotovitve glede dinamike poplavljanja Cerkniškega polja, pa tudi številne druge manj znane podrobnosti o tem posebnem jezeru:

-        Dolgoročne meritve kažejo, da je Cerkniško polje dejansko ojezereno vse manj časa, vse bolj pa so izraziti ekstremi. To pomeni, da so v zadnjem obdobju prisotna tako dolgotrajna sušna obdobja, kot tudi zelo visoke, a kratkotrajne poplave.

-        Gladina jezera na Cerkniškem polju je zaradi velike površine jezera nekoliko nagnjena. Ob začetku poplavnega dogodka, ob naraščanju vodostaja, je višinska razlika med Gorenjim in Dolenjim jezerom lahko skoraj 1 m, z višanjem gladine pa se višinska razlika zmanjšuje in skoraj poravna. Manjše razlike so tudi v času upadanja gladine vode.

-        Rastje na polju je tesno povezano s poplavno dinamiko. Na značilnost jezerskega rastlinja  najbolj vpliva trajanje in število poplavnih dogodkov, globina vode, morebitni ekstremni dogodki in vrsta drugih lastnosti, na primer kemijske lastnosti posameznih dotokov vode. Rastje na polju ima različno ekološko nišo, kar pomeni, da nekatere rastline lahko uspevajo na območjih z zelo specifičnimi območji in jih prizadene kakršna koli sprememba, druge pa na te niso občutljive.

-        Poleg spreminjanja podnebja (predvsem razporeditve padavin) je zelo pomemben vpliv človekove dejavnosti. Ta z redno ali neredno košnjo ali žetvijo vpliva na vrstno sestavo rastlin in posledično tudi živalstva, z regulacijo strug, gradnjo zapornic in cest na nasipih pa povzroča motnje pri poplavni dinamiki, ki posredno prav tako vpliva na sestavo habitatov.

-        Zgodovinski podatki o rabi tal, ki sežejo tudi v sredino 19. stoletja nam bodo pomagali pri prepoznavanju poplavne dinamike polja za pretekla obdobja. Z medsebojno primerjavo zgodovinskih in na novo pridobljenih podatkov bo mogoče predvideti dogajanje v prihodnosti.

Dujice in Lipsenjščica na Cerkniškem jezeru. Foto Matej Blatnik

Lipsenjščica. Foto Matej Blatnik

Merilniki. Foto Matej Blatnik

Projekt, ki ga financira Agencija za raziskovalno dejavnost, Blatnik izvaja v sodelovanju s Trinity College Dublin (Irska), z Notranjskim regijskim parkom, Biotehniško fakulteto, Filozofsko fakulteto, Agencijo RS za okolje in Zavodom RS za varstvo narave. Tu gre za pomembno izmenjavo podatkov, ki je potrebna za izvajanje te interdisciplinarne raziskave. Ko bo končana, bomo objavili njegove izsledke, na katere v Notranjskem parku že komaj čakamo in nam bodo ključnega pomena za naše nadaljnje upravljanje z območjem Cerkniškega jezera. 

 Lidarsko skeniranje. Foto J. Obu

Matej Blatnik med nameščanjem merilnikov. Foto T. Vezovnik