Vse manj melodije klepanja kose
Za nami je še en popis ptičev koscev na Cerkniškem jezeru. Letošnji nočni popis je bil že 32. po vrsti. S področja ornitologije je to najdlje trajajoča raziskava v Sloveniji. V letošnjem letu smo popis prvič izvedli štirikrat, torej na dva para datumov, kar je novost, doslej smo jih popisovali na dva datuma. Pokazalo se je, da podatki štirih popisov razkrivajo pomembne spremembe razširjenosti koscev na jezeru v času sezone.
Kosec je dobil ime po svojem oglašanju, ki spominja na klepanje kose. Oglašanja obeh je zadnja leta slišati vse manj. Foto: Peter Buchner
In končni rezultat: 22 koscev. Kaj to pomeni? Zelo malo. Odkar popisujemo kosce na Cerkniškem jezeru, jih še nikoli nismo našteli tako malo. Za primerjavo: leta 2020 smo našteli kar 103 primerke, leta 2021 smo popisali 45 koscev, leta 2022 pa 30 koscev. Najmanj do letos smo jih popisali leta 2006, 28 primerkov. Letos pa v dveh nočeh v začetku junija – 21 koscev, v dveh nočeh v začetku julija pa 22.
Na karti so oranžno prikazani kosci iz popisov 1/2, modro pa iz popisov 3/4. Modro polje je približen obseg jezera v času prvih dveh popisov v začetku junija. Do začetka julija je jezero skoraj povsem odteklo. Avtor zemljevida: Tomaž Jančar
V Notranjskem parku te dni še vedno potekajo popisi strukture in višine vegetacije na lokacijah, kjer smo popisali kosce. Ko to končamo, se bomo lotili analize in interpretacije rezultatov. A nekaj zaključkov že lahko potegnemo:
-
Med sezono koscev sta se dve tretjini koscev pomaknili z roba jezera proti notranjosti.
-
V začetku junija se je večina koscev oglašala le na robnih območjih saj je bilo takrat v jezeru še veliko vode; a to so travniki, ki jih kmetje uporabljajo za pridelavo krme in jih zato ne vpisujejo v ukrep VTR (ukrep vlažni travniki), kar pomeni, da bodo v kratkem vsi pokošeni.
-
Letos smo malo koscev popisali na območju blat, saj je bila tam vegetacija prenizka, da bi se kosci lahko skrili vanjo - prejšnja leta so naseljevali predvsem mozaik v preteklem letu pokošenih in nepokošenih parcel, ki ga letos ni, saj je bilo v lanskem letu Cerkniško polje pokošeno skoraj v celoti.
-
Koscev je bilo letos povsod po državi zelo malo, tako da razlogi za njihovo nizko število na jezeru najverjetneje niso povezani le z lokalnimi razmerami.
Kosec je zelo plašna ptica, ki se najraje potuhne v visoki travi. Foto: Eva Kobe
O koscu …
Kosec je dobil ime po svojem oglašanju. Pravijo, da spominja na zvok brušenja kose. Ta zvok bi radi čim večkrat slišali – prisotnost kosca je namreč zelo dober pokazatelj ohranjenosti raznovrstnosti življenja na travnikih. Številčnost kosca že desetletja spremlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije z vsakoletno akcijo popisovanja, ki je znana pod imenom »Crex Night«. V zadnjih letih se je pokazalo, da število koscev povsod po Sloveniji močno upada, najbolj na Ljubljanskem barju, najmanj upada pa je bilo zaznati na Cerkniškem jezeru. Šokantno je dejstvo, da se je od začetka 90-tih let do danes populacija kosca v Sloveniji zmanjšala za 80 %. Kosec izginja zaradi zaraščanja zemljišč, ki se jih več ne splača obdelovati, in zaradi vse bolj intenzivnega kmetovanja.
Popisovalci koscev na delu. Foto: Eva Kobe
Kosec je ptica, ki gnezdi v visoki, a ne pregosti travi, in kot kaže, mu na Cerkniškem jezeru travniki ustrezajo. Takšnih površin, s katerimi primerno gospodarimo, je na Jezeru več kot 600 ha, kar s subvencijami vzpodbuja tudi država. Nekaj več kot polovico teh travnikov kosijo domačini, z drugo polovico pa upravlja Notranjski park. Zato se lahko za veliko število koscev na tem območju zahvalimo tudi celotni lokalni skupnosti, ki z zemljo gospodari koscu prijazno. To pomeni, da prvič kosimo šele po 1. avgustu. Šele takrat so namreč mladiči dovolj veliki, da že znajo leteti, in so se sposobni umakniti pred ostro nevarnostjo kose. A je pri tem pomembno tudi, kako kosimo – začeti moramo v sredini zemljišča in se počasi pomikati proti robovom parcele.
Kosec. Foto: Tomaž Mihelič
Nekaj zanimivosti iz življenja kosca
Kosec (Crex crex) je skrivnosten ptič, ki se čez dan nerad pokaže iz goste travinje. Če ga splašimo, ne leti daleč preden se spet potuhne med rastlinje. Med letom pokaže značilno cimetno rjavo zgornjo stran kril in vzdolžno, črno-rjavo progast hrbet. Z bingljajočimi krepkimi nogami zgleda v zraku precej nerodno, zato pa se toliko bolje znajde na tleh. V poletnih nočeh samci, kot bi pozabili na svojo sramežljivost, glasno kličejo izbranke. Značilni "krrrek - krrrek", ki spominja na brušenje kose in mu je dal znanstveno in slovensko ime, je v mirnih nočeh moč slišati tudi več kot 1 km daleč. Kosec je srednje velik ptič iz družine tukalic. Dolg je od 27 do 30 cm, razpon njegovih kril pa meri od 46 do 53 cm. V mraku išče različne žuželke, stonoge, pajke, deževnike in polže, lovi pa tudi majhne vretenčarje, na primer mlade žabe. Jé tudi mlade poganjke in semena rastlin.
Kosca se popisuje tako, da se prisluhne njegovemu oglašanju, se mu približa in določi njegovo lokacijo. Foto: Jošt Stergaršek
Kosec se ponoči, leteč nizko nad zemljo, seli na velike razdalje. Na prezimovanje se odpravi zgodaj jeseni, vrne pa se spomladi. Gnezdi od maja do avgusta in lahko spelje dve legli. Gnezdo zgradi iz odmrlih stebel in listov na tleh nepokošenih travnikov. Njegov življenjski prostor predstavljajo negnojeni travniki, ki jih redno kosijo, a šele jeseni. Taka travišča najdemo na poplavnih območjih v dolinah, nekaj jih je tudi v visokogorju.
Kosec je srednje velik ptič iz družine tukalic. Dolg je od 27 do 30 cm. Foto: DOPPS