
(foto: Primož Kmecl)
Konec septembra smo v okviru projekta LIFE Tršca obiskali naravni rezervat Ham Wall v grofiji Somerset, ki se nahaja na jugozahodu Anglije. Rezervat Ham Wall je bil ustanovljen sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja in je bil kot zapuščina predan v last in upravljanje Kraljevemu društvu za varstvo ptic (The Royal Society for the Protection of Birds – RSPB). Glavni habitat v rezervatu je obsežno, 250 hektarov veliko trstišče, ki je rezultat marljivega dela prostovoljcev in zaposlenih na RSPB. Začeli so dobesedno iz nič, iz devastiranega zemljišča, ki je nastalo po intenzivnem izkopu šote. Še pred 6000 leti je bilo tu plitvo morje s trstiščem, še kasneje poplavni gozd in nato visoko barje. Trstišče so nato ustvarili z vzgojo iz semen in potikanjem sadik navadnega trsta ter obenem z uravnavanjem vodnega režima.
Košnja trstičja s posebnim kombajnom (foto: Tomaž Jančar)
Podnebje in podlaga sta zelo ugodna za rast trsta in zato osebje rezervata skrbi za sprotno redčenje, kar ustvari površine v različnih fazah rasti ter odprte vodne površine. Brez redčenja bi se trstišče prehitro zaraslo. Rezervat omogoča preživetje mnogim vrstam, ki so vezane na trstišče, predvsem bobnarici, mokožu, svilnici, rjavemu lunju in drugim. Zanimalo nas je, s kakšno tehnologijo vzdržujejo trstišče, saj je to tudi ena od aktivnosti v LIFE Tršca – na Cerkniškem jezeru je to povezano z naplavinami odmrlega trsta, ki nastanejo ob vsakoletnih poplavah. Ogledali smo si poseben kombajn na gosenicah, s katerim trst žanjejo, posebne pontonske mostove za prehod med kanali, črpalko na sončno energijo in še veliko drugih zanimivih rešitev. Med drugim požeti trst kompostirajo in ga prodajajo na licu mesta, zaželeno pa je, da kupci prinesejo lastno embalažo.
Vodja rezervata Steve Hughes med razlago projektni ekipi (foto: Tomaž Jančar)
Osebje rezervata, Steve, Ali in Stephen, nas je sprejelo resnično prijazno in gostoljubno, potrpežljivo so odgovarjali na naša številna vprašanja. V nadaljevanju smo si ogledali aplikacijo, ki jo uporabljajo za upravljanje z zemljišči in ki omogoča natančen pregled vse zgodovine posegov. Kar nas je v rezervatu v pozitivnem smislu presenetilo, so vseprisotni prostovoljci, ki opravijo ogromno nujnega dela pri vzdrževanju in tekočem delu rezervata.
Vsem sodelavcem RSPB še enkrat hvala za resnično topel sprejem. Na žalost nismo imeli časa za ogled okolice rezervata, razen ob poti tja in nazaj. Vendar zadosti, da smo doživeli prijazno angleško podeželje.
Prispevek je pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).