Letošnja sezona reševanja dvoživk je zaključena. In letošnja je bila zaradi vremenskih razmer zelo dolga, reševanje smo izvajali kar 40 večerov, v povprečju pa nas je bilo vsak večer 6 v akciji. Topli in deževni dnevi februarja in marca so dvoživke zvabili ven, a ker so noči vseeno ostajale hladne, so se dvoživke selile večinoma le v prvem delu noči. Selitev je tako potekala postopoma in smo vsak večer v povprečju rešili 150 dvoživk. V najboljšem večeru pa smo rešili kar 582 dvoživk. Letošnja pomlad je bila zato bistveno drugačna od lanske, ko smo v najboljšem večeru rešili 1829 dvoživk.
Takšna postopna selitev terja veliko več vložka reševanja dvoživk in letos so prostovoljci v to vložili 500 ur svojega prostega časa. A vztrajnost se je na koncu izplačala, saj smo rešili 7232 dvoživk, od katerih je bilo 5761 navadnih krastač, 657 zelenih žab, 567 pupkov, 153 rjavih žab in 6 zelenih reg. Kljub vsemu trudu pa smo še vedno zabeležili 3109 povoženih dvoživk, veliko pa smo jih verjetno tudi spregledali, saj trupelca hitro zbledijo s cestišča. Rešili smo 70 % dvoživk, ki smo jih videli.
V začetku sezone so bili zastavljeni cilji 10.000 rešenih dvoživk previsoko leteči, toda vseeno je bila naša akcija zelo uspešna. Ponekod drugod po Sloveniji je bilo število rešenih dvoživk tudi za 90 % manjše kot lansko leto, na Cerkniškem jezeru pa smo imeli le 15 % upad. Nihanje številčnosti populacij je naravni pojav, ki je lahko posledica različnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj podmladka npr. suše v letu 2021 in 2022. V vodnatih letih, kakršno je bilo leto 2023 pa se lahko dvoživke ponovno razmnožijo, a vplivi se nato lahko odrazijo z nekaj letnimi zamiki.
Ravno zaradi takšnih nihanj je ključno, da rešujemo dvoživke na spomladanski selitvi, saj je vpliv povoza na cesti tako velik, da jih pride preko le nekaj 20 %. To pomeni, da je nihajoča krivulja številčnosti dolgoročno usmerjena spiralno navzdol, v izumiranje populacije. Kar ima izjemno negativen vpliv na ekosistem in človeka.
Zato je pomembno, da dvoživkam in drugim živalim omogočimo čim bolj varen prehod preko cest. Do takrat pa jim lahko pomagamo s prostovoljskimi akcijami. Na tem mestu bi se zahvalil vsem prostovoljcem, ki ste sodelovali v letošnji akciji, predvsem velika hvala Veroniki, Slavici in Heleni. Hvala Maruši in Radiu 94 za podporo iz zraka, hvala donatorki Evi, da smo lahko kupili prvih 100 m ograje in Herpetološkemu društvu, ki je posodilo še oddanih 200 m ograje za dvoživke. Hvala direkciji RS za infrastrukturo, ki je zagotovila dodatne prometne znake in hvala Notranjskemu parku, Občini Cerknica in lastnikom zemljišč kjer stoji ograja za podporo. Vsem voznikom pa se zahvaljujemo za potrpežljivost na cestah.
Zapis pripravil Rudi Kraševec, biolog v Notranjskem parku in prostovoljec v Varuhi Dvoživk Cerkniško jezero "Cuprnške Žabe".