Skupaj z obnovo ceste med Grahovim in Bločicami nastajajo tudi že prvi metri ograje ter prehodi, ki so namenjeni bolj varni spomladanski selitvi dvoživk preko te prometno izjemno obremenjene ceste.
V času ponovne selitve slivniških krastač, rjavih žab, urhov in pupkov s Slivnice, kjer prezimujejo, proti Cerkniškemu jezeru, kjer se razmnožujejo, bomo spremljali, kako ugodno bodo ti predori vplivali na količino povoženih dvoživk.
Presihajoče Cerkniško jezero je mokrišče, ki predstavlja edinstveni, življenjsko pomembni habitat za številne vrste organizmov. Med kopenskimi vretenčarji so na mokriščne habitate najbolj navezane dvoživke, katerih reprodukcija je v veliki meri vezana na mokrišča, nekatere pa preostali del življenja preživijo v okoliških gozdovih. Za prehajanje med gozdom in mokriščem nekatere vrste opravijo spomladansko in jesensko selitev, pri tem pa morajo običajno prečkati ceste. Ker na večini cestnih odsekov ni ustrezno zagotovljenega varnega prehod, se življenje številnih tam zaključi. Območja zgostitve mest povozov, zaradi številčne seleče se populacije dvoživk, imenujemo črne točke. Ob veliki prometni obremenitvi, lahko ob ne-ukrepanju, to vodi v lokalna izumrtja dvoživk, kar močno oslabi ekosisteme.
Intenziteta selitev dvoživk je različna skozi leto. Glavnina selitve je od začetka marca do konca aprila, ko se selijo vse vrste dvoživk. Pričetek selitve je med leti lahko različen, saj se prične, ko je nočna temperatura okoli 5 °C. Nekatere vrste sicer s selitvijo pričnejo že v februarju (rjave žabe), nekatere pa nadaljujejo tudi po tem obdobju (zelena krastača, hribski urh), vendar se te na obravnavnih črnih točkah zelo redko pojavljajo.
Ob Cerkniškem jezeru so zabeležena tri takšna območja zgostitev povozov (med Podskrajnikom in Cerknico (R1-212/1117) (200 m), Cerknico in Grahovim (R1-212/1118) (6 km), ter na lokalni cesti Goričice – Gorenje Jezero (odsek 041042) (2 km), ki v skupni izmeri 8,2 km predstavljajo eno izmed najdaljših črnih točk v Sloveniji. Poleg neposrednega povoza lahko dvoživko usodno poškoduje turbulenca zraka, ki jo ustvari mimoidoče vozilo. Območje okoli koles, v katerem pride do poškodbe dvoživk, eksponentno narašča s hitrostjo vožnje višjo od 50 km/h.
Za zmanjševanje smrtnosti v prometu obstajajo različne rešitve, ki vključujejo prostovoljske akcije prenašanj dvoživk in postavitev začasnih usmerjevalnih ograj, zaprtje manjših lokalnih cest, kot eden najbolj trajnih ukrepov pa je postavitev stalnih prehodov in ograj za prehajanje dvoživk pod cestami. Prvi metri takšne ograje se gradijo tudi na območju NRP v okviru rekonstrukcije regionalne ceste Grahovo – Bločice.
Fotografije: Rudi Kraševec