Rezultati iskanja

Domov / Novice

Reaktivacija nekdanjih okljukov Stržena

Obnove nekdanjih okljukov Stržena - največjega vodotoka na Cerkniškem polju – ni bilo mogoče izvesti brez gradbene mehanizacije. Le težki gradbeni stroji so omogočili izkop nekdanje struge v kratkem časovnem oknu, ki je za tak poseg na presihajočem Cerkniškem jezeru na voljo. Pa so stroji na območju renaturacije za seboj res pustili pravo opustošenje? Ne!

Pogled na del reaktiviranih okljukov Stržena. Že danes območje gosti množice ptičev, dvoživk in ostalih živali. Pričakujemo, da posega težke gradbene mehanizacije že v nekaj letih sploh ne bo več opaziti.Pogled na del reaktiviranih okljukov Stržena. Že danes območje gosti množice ptičev, dvoživk in ostalih živali. Pričakujemo, da posega težke gradbene mehanizacije že v nekaj letih sploh ne bo več opaziti. Foto: Jošt Stergaršek

Podaljšanje struge Stržena za skoraj pet kilometrov ni poseg, katerega pozitivni učinki bi bili vidni čez noč. Naselitev vodnih rastlin in vzpostavitev združbe vodnih nevretenčarjev, katerim bodo sledile populacije rib, bo po pričakovanju trajala dalj časa kot obnova kopenskih ekosistemov. Rastje ob obnovljenih okljukih Stržena pa se je, kot so pokazale izkušnje s pilotno renaturacijo potokov Tresenec in Goriški Brežiček v prejšnjem LIFE projektu (LIFE Presihajoče Cerkniško jezero) v letu 2009, ki ga je vodil Notranjski park, hitro obnovilo.

Po obnovi Tresenca voda mirno vijuga po njegovih obnovljenih okljukih. 12 let kasneje je pogled nanj, na okolico, rastlinstvo in živalstvo, kot da ne bi bilo nikakršnega posega. Foto: Eva Kobe

Naseljevanje rastja na območju renaturacije Stržena spremljamo z namenom opredeliti vpliv in učinke projekta. Fotografija prikazuje isto območje leta 2020 in 2021 in kaže na dobro obnovitveno sposobnost ekosistemov.Naseljevanje rastja na območju renaturacije Stržena spremljamo z namenom opredeliti vpliv in učinke projekta. Fotografija prikazuje isto območje leta 2020 in 2021 in kaže na dobro obnovitveno sposobnost ekosistemov. Foto: Jošt Stergaršek

Tudi na novo izkopana stara struga Stržena ni brez življenja, čeprav je vodnih rastlin za zdaj še malo, so ta del vodotoka že naselile množice letošnjih rib, ki so k bregovom privabile pisano ptičjo družbo. Nove okljuke že danes rade obiščejo male in velike bele čaplje, sive čaplje, rečni galebi, mali martinci, mokoži, celo plaha črna štorklja in še kakšna se najde. Perjad pa očitno diši lisicam in šakalom, ki občasno katero od ptic presenetijo in ta postane njihovo kosilo. Novo strugo so že naselili tudi raki, v njej so že njihove luknje, kjer domujejo.

Novo strugo so že naselili tudi raki, v njej so že njihove luknje, kjer domujejo. Foto: Ana Gabrejna FajdigaNovo strugo so že poselili tudi raki jelševci. Foto: Ana Gabrejna Fajdiga

Še golo strugo so že naselili letošnji krapi in rdečeperke, ki predstavljajo hrano za ptiče, za katere je Cerkniško jezero pravi raj, tako med gnezdenjem kot na selitveni poti.Še golo strugo so že naselili letošnji krapi in rdečeperke, ki predstavljajo hrano za ptiče, za katere je Cerkniško jezero pravi raj, tako med gnezdenjem kot na selitveni poti. Foto: Jošt Stergaršek

Zakaj obnavljamo štiri stare meandre na Strženu?

Še pred dobrimi sto leti je imel Stržen podobo, kakršno bo dobil po zaključenem postopku trenutne renaturacije: dva okljuka na Belem bregu (Gorenje Jezero) in dva na območju Ključev (Dolenje Jezero). Potem pa so tedanji lokalni prebivalci v želji, da bi namesto vode dobili kmetovalne površine, vse te meandre zravnali. Stari meander na Belem bregu je bil izravnan leta 1932, da bi voda v njem čim hitreje poniknila in bi površine lahko spremenili kmetijske. Od njegovih nekdanjih 2,4 km meandrov je ostal le 500 m dolg raven kanal. Naslednji meander v Ključih je bil prav tako izravnan, saj je od njegove dolžine 2,1 km ostalo le 500 m izkopanega in izravnanega kanala. A kljub izravnavi se tedaj, pred 100 leti, to močvirsko območje ni izkazalo za primerno za kmetovanju. Poleg tega so z izravnavami razpolovili številna zasebna zemljišča. Regulacije so zemljišča razpolovila in nekaterim lastnikom zemljišč preprečila dostop do njih. To so kasneje reševali na številne načine. Vzpostavili so nove poti, prepuste in podobno.

Notranjski park danes Strženu vrača njegove nekdanje okljuke, s tem pa bo v okljukih voda odtekala počasneje, imela bo daljšo pot in večji volumen, s čimer se bo povečala populacija rib, posledično pa tudi drugega življa. Voda bo bolj čista, saj se bo s tem povečala njena samočistilnost, lastniki zemljišč pa bodo po stoletju spet dobili stare dostope do svoje zemlje, saj so struge spravljene nazaj v katastrske meje.

Nova stara struga je spet polna življenja. Foto: Jošt Stergaršek