Našemu sodelavcu Rudiju Kraševcu je minuli konec tedna v objektiv uspelo ujeti dve vidri pri kosilu. Kot kaže, sta si privoščili linja.
Takšna opažanja so zelo redka, ker so vidre praviloma aktivne ponoči in so samotarske. So teritorialne živali, a se lahko teritoriji več samic v manjši meri prekrivajo, teritoriji samcev pa so večji in mejijo na več teritorijev samic. Opažanja več vider hkrati so izjemno redka, skoraj gotovo pa gre v tem primeru za samico z mladiči.
Zaradi načina prehranjevanja sodi vidra v sam vrh prehranjevalne piramide oz. prehranjevalnega spleta, zato je dober kazalec kakovosti vodnega življenjskega prostora. Vse nevarne snovi, ki v vodno okolje prihajajo predvsem zaradi človekovih dejavnosti, se namreč kopičijo v organizmih in tako posredno ali neposredno ogrožajo življenje vidre in ostalih živali. Vidra pri nas nima naravnega sovražnika, vendar ji je preteklost prinesla veliko gorja. Človeku je predstavljala konkurenco pri lovu rib in rakov, zato so jo včasih neusmiljeno preganjali. Kasneje je, z razvojem industrije in večanjem populacije ljudi, glavni vzrok za upadanje vidrine populacije postalo onesnaževanje vodnega okolja in njegovo spreminjanje. Danes živi le še v naravnih vodnih okoljih, na primer v rekah z razgibano strugo in bogatim obrežnim rastlinjem, kjer najde dovolj hrane zase in svoje mladiče ter primeren prostor za bivališče. Tako pri nas kot v ostali Evropi je zavarovana in skupaj z drugimi ogroženimi vrstami uvrščena na rdeči seznam.