Od danes naprej je po dolgi suši spet začelo deževati, kar pomeni, da bo vreme ustrezalo dvoživkam, ki se bodo iz Slivnice, kjer so prezimovale, selile proti Cerkniškemu jezeru. V sredo 30.3, četrtek 31.3. in petek 1.4. 2022 bo zato spet potrebno z golimi rokami poskrbeti, da jih bo do jezera, kjer se bodo razmnoževale, večina prispela živih. Odsek Cerknica–Grahovo na regionalni hitri cesti je za krastače, žabe in pupke namreč črna točka, saj jih na tisoče konča pod avtomobilskimi kolesi.
Foto: Rudi Kraševec
Med dvoživkami, ki potujejo proti Cerkniškemu jezeru, da bi ustvarile nova življenja, je največ krastač. Krastača običajno v naravi živi 10-12 let, ob dobrih pogojih pa celo 40 let. Ker pa je omenjena cesta tako prometna, glede na podatke DRSI pa se promet vsako leto še povečuje, jih preko nje vsako leto pride manj kot polovica, zato je njihova življenska doba veliko krajša. Ob takšnem trendu potrebujejo našo pomoč, sicer lahko populacija slivniških krastač v bližnji prihodnosti izumre. Dokler ne bodo vzpostavljene trajne rešitve (rekonstrukcija ceste s prehodi za dvoživke), jim pomagamo z akcijami prenašanja.
Strokovnjaki za dvoživke s Centra za kartografijo favne in flore (CKFF) so leta 2019 za DRSI pripravili poročilo Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehničnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju, kjer navajajo, da naj bi: »Po statističnih izračunih prišlo do izumrtja populacije navadne krastače in sekulje v primeru, da je vsako leto povoženih več kot 40 % spolno zrelih osebkov. Ta izračun ne upošteva naravnih nihanj populacije in smrtnosti mladih osebkov, zato je izumrtje lahko hitrejše (Vos & Chardon 1994).« Podatek torej uvršča 'Slivniško populacijo' med največje v Sloveniji, kar ob dejstvu, da se je promet motornih vozil na cesti je od leta 2010 povečal (Na regionalni cesti pod Slivnico je po podatkih DRSI v letu 2017 vsak dan vozilo 5305 vozil (UP FAMNIT, 2019)), z vidika ohranjanja te populacije kliče po čim prejšnjem ukrepanju.
Akcijo pomoči slivniškim dvoživkam vsako leto organizirata domačinki, Helena Bavec in Veronika Pavlič, pridružijo pa se jima še prostovoljci, ki jim je mar za te drobne živalice, saj imajo ključno vlogo v našem ekosistemu. Kot prostovoljci se akciji vsako leto pridružijo tudi sodelavci Notranjskega parka. Včeraj so dekletoma pomagali na postavljene količke nameščati folijo, ki bo zadržala/usmerjala dvoživke.
Postavitev količkov smo nekoliko spremenili (se vidi tudi na fotografijah), tako da sedaj ograja usmerja seleče se dvoživke proti podhodu za odvodnjavanje in bodo na tem delu predvidoma dvoživke tudi v času, ko jih prostovoljci ne bodo lovili v vedra in prenašali čez cesto, varno prišle na drugo stran regionalne ceste Cerknica – Grahovo. foto: Jošt Stergaršek
Nameščanje folije za zadrževanje dvoživk. Foto: Jošt Stergaršek
Letos se vse tri dni dobimo ob 19.30 in rešujemo do 22.30 max 23.00, kolikor bo volje in dvoživk. Potrebujemo čim več rok, saj je črna točka dvoživk Cerkniškega jezera najdaljša v Sloveniji.
Zbirališča s koordinatorji: (na zemljevidih označena z rdečim kvadratkom):
- parkirišče Marof Jošt Stergaršek (040 226 789) za odseka A in B
- makadam parkirišče pri Cerkvi v Martinjaku Helena Bavec (031 287 276) za odsek C
- parkirišče pri Baza Bar Grahovo Rudi Kraševec (040 487 771) odseka Č in D
- Goričice Veronika Pavlič (051 310 454) odsek E
VPISNA PREGLEDNICA, ZEMLJEVIDI , skupna MAPA ZA FOTOGRAFIJE iz terena
https://drive.google.com/drive/folders/1QMJj5lUzElAQXdfIArZuH7DdCI5Uw4Ni?usp=sharing
Še pomembna opozorila:
REŠUJEŠ NA LASTNO ODGOVORNOST! NUJNO UPOŠTEVAŠ VSA CESTNO PROMETNA PRAVILA IN VSE NAREDIŠ ZA LASTNO VARNOST. V DEŽEVNEM VREMENU SE ŠE DODATNO POSLABŠA VIDLJIVOST, ZATO JE PRI REŠEVANJU DVOŽIVK VARNOST LJUDI IN VSEH UDELEŽENCEV V PROMETU NAJBOLJ POMEMBNA! VSAK REŠUJE V PARU, DA SE ŠE DODATNO POVEČA VARNOST, PAZIŠ NA PARTNERJA S KATERIM REŠUJEŠ ŽABE.
MLADOSTNIKI OBVEZNO V SPREMSTVU STARŠEV OZ. ODGOVORNE ODRASLE OSEBE.
OBVEZNA OPREMA
-
ODSEVALNI JOPIČ, DODATNA ODSEVALNA OPREMA OKROG GLEŽNJEV, KARKOLI DA SI ČIMBOLJ VIDEN/A OB IN NA CESTI
-
ČELKA, naglavna svetilka, lahko tudi ročna, samo tako je oteženo pobiranje
-
ČISTO VEDRO, v katerem niste nikoli uporabljali kemikalij
-
OBLAČILA in OBUTEV za deževne razmere, škornji, po želji gumijaste rokavice (ne iz lateksa, saj vsebujejo smukec, ki je za kožo dvoživk škodljiv!!!)
PISALO, navadni svinčnik, drugače pa kemični
-
IZPOLNJENA IZJAVA, da delaš in prenašaš dvoživke na lastno odgovornost, izjavo dobiš pri koordinatorju reševanja
Z DVOŽIVKAMI rokuješ nežno in previdno, ves čas gledaš pod noge, da jih ne pohodiš.