Cerkniško jezero nenehno spreminja svojo podobo. Četudi veljajo nekatere zakonitosti glede tega, kdaj je napolnjeno in kdaj presušeno, se tudi to iz leta v leto spreminja.
Spodaj vam ponujamo Cerkniško jezero na dan 18. julij v zadnjih štirih letih, fotografirano na območju požiralnikov Rešeto:
Naš sodelavec Miha Jernejčič sodeluje v informativni oddaji na RTV Slovenija. Za njim je prazno jezero. 18. 7. 2019
Jezero je skoraj polno. 18. 7. 2020
Jezera ni. 18. 7. 2021
Jezera ni, jezero cveti. 18. 7. 2022
O jezeru je Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) pisal takole: »Vedeti je treba, da se ne odteče prav vsako leto. Včasih se zgodi, vendar zelo poredkoma, da izgine v treh, štirih ali celo petih letih samo enkrat. /.../ Toda često se tudi primeri, da odteče v enem letu dvakrat ali celo trikrat, nikoli pa ne ostane vse leto suho. Sicer pa odteče navadno le enkrat v letu, namreč okrog svetega Ivana ali Jakoba.«
Načeloma velja, zapisano je tudi v učbenikih, da se jezero po Cerkniškem polju razlije, ko je dotok vode večji od odtoka, kar se zgodi spomladi, po taljenju snega, in ob jesenskih padavinah. Nekako za običajno velja, da povsem presahne v avgustu in ga ni do jesenskih obilnejših padavin. Vendar pa je v zadnjih letih drugače. Voda presahne večkrat, prvič že zgodaj spomladi, zaradi vse pogostejših sušnih poletij je jezero povsem suho vse poletne mesece. Razlog za to so po navedbah meteorologov in hidrologov (ARSO) podnebne spremembe, najverjetneje pa tudi posegi za izsuševanje, ki so bili v jezero narejeni pred 100 in več leti.
Obnovljeni okljuki Stržena na območju Ključev.
Notranjski regijski park Cerkniškemu jezeru od leta 2017 dalje skuša povrniti izvirno podobo - doslej je tako v prvotno stanje povrnil struge treh vodotokov na jezeru: dveh manjših, Tresenca in Goriškega Brežička, ter največjemu vodotoku, Strženu. Dosedanji renaturacijski posegi kažejo, da je to korak v pravo smer. Notranjski park zato skupaj z Ribiško družino Cerknica (ta je izjemno zaskrbljena, saj zaradi prepogostega presihanja jezera upada količina avtohtonih rib v jezeru) načrtuje skupen projekt renaturacijskih ukrepov, v katerega bi vključili tudi državo. Cilj: čim daljše zadrževanje vode v jezeru v najbolj sušnih dneh in presihanje le enkrat letno, kot je bilo običajno nekoč!
Cerkniški ribiči morajo zaradi pogostega presihanja večkrat na leto ribe rešiti pred poginom. Evakuirajo jih v umetno zajezeni del jezera.