Eden od treh lanskih mladičkov štorkljinega para, ki že vrsto let gnezdi na podrtem drevesu v vasi Dolenje Jezero, se je preselil med mestne gospe in gospode. Na Ljubljanskem barju se zadržuje v jati 15-ih štorkelj in se druži z dvema italijanskima in eno slovaško štorkljasto vrstnico. Tudi te tri so namreč obročkane.
Enoletnica z Dolenjega Jezera se je podala v mestno okolje. Foto: Tjaša Zagoršek Horvatič
Jezersko štorkljo je lani 6. julija obročkala ornitologinja Tjaša Zagoršek Horvatič in prav ona je po enem letu obroček prebrala na Partah na Ljubljanskem barju.
Lansko obročkanje mladih štorkelj z Dolenjega Jezera. Foto: Maks Sešlar
Štorklje (in druge ptice) obročkajo zato, da dobijo pomembne informacije o njihovem gibanju, selitvah, okolju, kjer se zadržujejo. Najdba te enoletne štorklje nam pove, da se je v nasprotju z običaji odločila ostati blizu svoje rojstne dežele. Štorkljini mladički namreč po prvi jesenski selitvi običajno ostanejo v topli Afriki, dokler ne dopolnijo dveh ali celo treh let, ko postanejo zreli za razplod. Takrat se vrnejo v bližino doma, si poiščejo partnerja in ustvarijo gnezdo. Ta štorkljica pa se je očitno odločila ostati.
Po številki na obročku je bilo ptico na Ljubljanskem barju mogoče prepoznati kot štorkljo, izvaljeno leta 2022 na Dolenjem Jezeru. Foto: Tjaša Zagoršek Horvatič
Ornitologinja Tjaša je štorkljine mladiče - letos so štirje - obročkala tudi letos, konec junija 2023. Prav te dni se preizkušajo v prvih letalskih podvigih in vadijo letenje. Kdo ve, kam bo pot zanesla letošnje jezerske malčke?
Letošnje obročkanje štorkelj 23. junija. Foto: Eva Kobe
Obroček je oznaka ptice, na podlagi katere jo lahko raziskovalci prepoznajo med letenjem ali ko jo znova najdejo. Najpogostejši so aluminijasti obročki, na katerem sta navedena ime centra, ki je ptico obročkal, in številka, ki je unikatna za vsako ptico. Foto: Eva Kobe
Vsi štirje letošnji štorkljini mladiči z Dolenjega Jezera so obročkani. Foto: Eva Kobe
Kdo ve, kam bo pot zanesla letošnje jezerske malčke? Foto: Tine Šubic