Danes tudi naš park praznuje Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (World Wildlife Day). Letošnji svetovni dan poteka pod sloganom: »Gozdovi in preživetje: ohranjanje ljudi in planeta«.
Notranjski park je bogat z gozdovi, najbolj divji in neokrnjeni so tisti v Javornikih. Na območju Notranjskega parka so najbolj razširjena t.i. ilirska bukovja, ki sodijo med vrstno najbogatejše gozdne ekosisteme v Evropi, pa tudi jelova bukovja, ki uspevajo do 900 m nad morjem.
Precej je tudi navadne smreke. V Sloveniji so samonikli smrekovi gozdovi omejeni na višje nadmorske višine in mrazišča ter območja udornic ali velikih vrtač v Dinarskem svetu, kjer se zbira hladen zrak. V nižinah pa je pri nas navadna smreka (Picea abies) prisotna in pogosta zaradi pogozdovanja. V nižinskih smrekovih gozdovih na območju Notranjskega parka prevladuje navadna smreka. Tu se razmnožuje in širi, le tu in tam se ji pridruži še katera od ostalih drevesnih vrst, nekaj več samoniklih rastlinskih vrst pa je v podrasti. Ker odpadle iglice tvorijo gosto plast in zakisajo prst, zimzelene smreke pa do gozdnih tal prepuščajo malo svetlobe, je vrstna pestrost rastlin v podrasti skromna.
Podrast nižinskih smrekovih gozdov vseeno popestri nekaj rastlinskih vrst. Na primer orhideji rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis) in bleda naglavka (Cephalanthera damasonium), kisloljubna okroglolistna lakota (Galium rotundifolium), zajedavski samovratec (Monotropa sp.), dehteča navadna ciklama (Cyclamen purpurascens), praprot rebrenjača (Blechnum spicant), navadna zajčja deteljica (Oxalis acetosella), plezajoči navadni bršljan (Hedera helix) in še kakšna.
Orhideja rjava gnezdovnica je v evoluciji prešla na zajedavski način življenja in izgubila klorofil.
Gozdovi našega parka so izjemno bogati tudi z drugimi drevesnimi vrstami. Sicer pa imajo gozdovi na planetu Zemlja pomembno vlogo. Med drugim delujejo kot spužva, saj sprejmejo velike količine vode, ko je te na pretek in jo nato počasi oddajajo, ko je v sušnem delu leta primanjkuje - tako pozitivno vplivajo na količino in kakovost zalog pitne vode. Obsežni gozdovi blagodejno vplivajo na podnebje v svoji okolici, blažijo velika temperaturna nihanja in s tem nastanek ekstremnih vremenskih pojavov. Preprečujejo erozijo prsti z vodo in vetrom. Gozdovi v zaledju mokrišč omogočajo nemoteno delovanje teh občutljivih in nepogrešljivih ekosistemov.
Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst nas poziva k ohranjanju celovitosti življenja na zemlji, vse vrste prosto živečih živali in rastlin, ki so del biotske raznovrstnosti in ključnega pomena za preživetje ljudi.
Črna jelša.
Fotografije: Jošt Stergaršek