Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je leta 2013 razglasila 3. marec za Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (ang. World Wildlife Day).
Letošnji svetovni dan nas poziva k partnerstvu za ohranjanje prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (ang. »Partnerships for Wildlife Conservation«). Ohranjanje vrst je tako pomembna in zapletena tema, da se nobena vlada ali organizacija tega ne more lotiti brez sodelovanja ter izmenjave izkušenj in strokovnega znanja. Vsak dojema pomembnost partnerstva na različnih ravneh. Nekdo vidi najbolj učinkovito partnerstvo na mednarodni ravni, medtem ko nekdo vidi najbolj učinkovito partnerstvo na lokalni ravni. Zato se je Generalna skupščina ZN odločila, da se praznuje partnerstva na treh različnih ravneh: mednarodni, regionalni oz. državni in lokalni, in prav vsaka pomembno prispeva svoj delež k ohranitvi vrst.
Slovenija je biotsko izredno bogata država, saj je z več kot 37% ozemlja vključenega v omrežje evropskih pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000), vodilna v Evropski Uniji. Do sedaj je bilo na območju Slovenije dokumentiranih približno 15.000 živalskih vrst, 3.500 rastlinskih vrst in podvrst ter 5.000 gliv.
Spodaj vam predstavljamo le en del ogroženih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ki jih najdemo na območju Notranjskega parka.
1. RIS (Lynx lynx)
Na območju Notranjskega parka se nahajata dva risa, ki sta bila doseljena iz Romunije v okviru projekta LIFE Lynx, po imenu Blisk in Katalin. Na splošno, pa kolegi s projekta LIFE Lynx ocenjujejo, da se po območju Notranjske sprehaja okoli 11 risov (podatki s sezone spremljanja 2021-2022). Mladiči pa so bili prisotni na območju Loške doline, Snežnika in Menišije (v obdobju 2018 – 2022). Risi so izredno teritorialni in samotarski. Njihova barva dlake se menja glede na geografsko lokacijo, vendar je skoraj vedno posuta s črnimi pikami. Prav zaradi teh črnih pik lahko rise med seboj ločujemo, saj ima vsak ris svoj vzorec, podobno kot pri ljudeh in prstnih odtisih. Ker je vrsta na robu izumrtja, poteka ponovna naselitev iz Krpatov.
2. PASJI ZOB (Erythronium dens–canis)
Pasji zob je rastlina, ki je dobila svoje ime po koreniki, ki je na las podobna pasjemu podočniku. V Sloveniji je pasji zob zavarovan, zaradi navezanosti na stare, bolj ali manj nedotaknjene gozdove, ki so občutljivi na človekove velikopotezne posege. Kot ranljiva vrsta pa je vključen tudi v slovenski rdeči seznam ogroženih rastlin. Ta čudovita predstavnica družine lilijevk cveti zgodaj spomladi in je ne moremo zamenjati z nobeno drugo rastlino.
FOTO: Jošt Stergaršek
3. ŠKRLATEC (Carpodacus erythrinus)
Škrlatec je ptica pevka v velikosti ščinkavca. Od kod izhaja ime te vrste nam bo postalo jasno ob pogledu na odraslega samca. Njegova glava, lica, grlo, prsi in tudi trtica so namreč škrlatno rdeče barve. V Sloveniji je edina stalna populacija prav na Cerkniškem polju. Za razliko od večine ostalih ptic pevk, ki se selijo na Afriško celino se škrlatec seli v Azijo, na območje Pakistana in Indije. To selitev, dolgo okoli 6000 kilometrov, opravi v 4-5 tednih.
4. SREDNJA ROSIKA (Drosera intermedia)
Srednja rosika je »mesojeda rastlina«. Listno rozeto oblikujejo kijasti listi s številnimi pecljatimi žlezami, ki izločajo lepljive kapljice. To so pasti za drobne členonožce, ki jih privabi njen vonj. Encimi, ki jih rastlina izloči, razgradijo živalice. Rosika tako pride do potrebnih hranil, ki jih na krajih, kjer raste, primanjkuje. V Sloveniji je redka, uspeva le na barjih v notranjosti Slovenije. Njena (na)vezanost na redek in na spremembe izjemno občutljiv življenjski prostor je botrovala vključitvi srednje rosike na seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije - opredeljena je kot prizadeta vrsta. Prav tako je zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah.
5. STRAŠNIČIN MRAVLJIŠČAR (Phengaris teleius)
Strašničin mravljiščar je prav poseben metulj iz rodu mravljiščarjev, saj ima zelo zanimiv in zapleten življenjski krog. Ko se iz jajčeca, ki ga samica izleže na socvetje zdravilne strašnice, izleže ličinka, se ta najprej nekaj tednov hrani z razvijajočimi semeni. Ko dovolj zraste se gosenica splazi na tla, kjer s svojim vonjem pritegne delavke, določene vrste mravelj. Mravlja gosenico odvleče v svoje mravljišče, tu pa se metuljeva ličinka začne hraniti z zarodom mravelj. Ko se dovolj razvije, se zabubi, nato se iz bube izleže odrasel metulj, ki mora hitro pobegniti iz mravljišča, saj ne diši več po mravljah. Strašničin mravljiščar je ogrožena vrsta v Sloveniji, ki ga ogroža izginjanje ustreznega habitata - na eni strani zaradi opuščanja gospodarjenja, ki vodi v zaraščanja travnikov z lesnimi vrstami, po drugi strani pa zaradi intenzifikacije kmetijstva, ki vključuje izsuševanje in/ali gnojenje njegovega habitata.
6. GORSKI KOSMATINEC (Pulsatilla montana)
Gorski kosmatinec, celotna rastlina z izjemo notranje strani cvetnih listov, je gosto porasla z bleščečimi dolgimi dlakami. Čudovit kontrast temno vijoličnim cvetnim listom dajo številni rumeni prašniki, ki obdajajo rdečkaste vratove mnogih pestičev. Plodeča rastlina spominja na cof. Gorski kosmatinec je prepoznaven indikator, da stojimo na travniku, ki je z vidika biodiverzitete neprecenljive vrednosti, saj mu družbo dela cel kup drugih organizmov, ki drugje niso sposobni preživeti. Uspeva na suhih in sončnih rastiščih v jugozahodnem delu Slovenije. Pri nas je zavarovan in kot ranljiva vrsta tudi uvrščen na seznam ogroženih rastlin Slovenije.
Že z najmanjšimi koraki lahko tudi mi ključno pripomoremo k ohranjanju prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst:
- V naravi za seboj vedno pospravimo smeti.
- Ne trgamo cvetlic, raje jih fotografirajmo.
- Ne kričimo in ne plašimo živali, tudi one v naravi potrebujejo svoj mir.
- Naši štirinožni prijatelji naj bodo vedno pripeti na povodcih in pod nadzorom.
- Hodimo po označenih tematskih/učnih/naravoslovnih poti in s tem ne teptamo pomembnih življenjskih prostorov rastlin in ne motimo prosto živečih živali.
- Zavedajmo se človeških vplivov na naravo in jih skušajmo kar se da minimalizirati.