Letošnja tema svetovnega dneva prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst je: "Raziskovanje digitalnih inovacij pri ohranjanju prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst". Razvoj in uporaba tehnologije vpliva na življenja in navade ljudi. V vse bolj široki pa je tudi v uporabi pri raziskovanju prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Navadno gre tu za različne tehnike spremljanja organizmov in izboljšanje analiz podatkov. Kljub temu, da znanje in uporaba tehnologije izvira iz konca 20. stoletja, pa je vse bolj priljubljena, predvsem zaradi lažje dostopnosti. Pomembno pa je, da se pred uporabo tehnologije pozanimamo o njeni pravilni uporabi ter upoštevamo njene omejitve.
Telemetrični oddajniki
V javnosti so zagotovo najbolj poznani različni tipi ovratnic in drugih oddajnikov. Najbolj poznan primer je uporaba le-teh pri spremljanju risov v okviru doselitve tekom projekta LIFE LYNX. Ovratnice z oddajanjem signala in komunikacijo preko GPS, beležijo natančno lokacijo živali, ob enem pa beležijo tudi gibanje in druge parametre. Raziskovalci so te informacije prenesli nekoč s pomočjo radijskih sprejemnikov (VHF), z novejšimi tehnologijami pa se podatki lahko prenašajo tudi preko mobilnih omrežij (GMS). Za to, da oddajnik prekomerno ne ovira živali, mora biti njegova teža manj kot 5 % mase živali. Za shranjevanje, pošiljanje in prejemanje informacij pa potrebujejo baterijo, ki je po navadi najtežji element. Z razvojem so tako baterije vse lažje, kar omogoča uporabo tudi na manjših in lažjih vrstah, kot so npr. ptice.
Avtomatske foto-pasti
Za razliko od GPS oddajnikov pa so v raziskovalnem svetu novejše avtomatske foto-pasti. To so naprave, ki so opremljene s foto/video kamero in se sprožijo ob premiku mimoidoče živali, posnetke pa nato bodisi shranjujejo na kartico ali pa jih pošiljajo preko omrežja neposredno k uporabniku. Foto-pasti tako delujejo kot dodaten par oči za opazovanje dogajanja v naravi. Ob ustreznih poljudnih nastavitvah lahko spremljamo nekatera specifična vedenja ali pa zgolj število in prisotnost organizmov. To je posebno uporabno na oddaljenih območjih, kjer je prisotnost stalnega opazovalca zelo zahtevna ali pa za spremljanje nočno aktivnih živali. V Notranjskem parku bomo takšne foto-pasti uporabljali v okviru projekta LIFE TRŠCA, kjer bomo spremljali prisotnost in gnezditev skrivnih trstičnih vrst ptic, kot sta rjavovrati ponirek in kostanjevka.
Brezpilotni zrakoplovi (droni)
Vse bolj priljubljeni so tudi brezpilotni zrakoplovi, ki jih raziskovalci uporabljajo za pregled težko dostopnih predelov ali pa za spremljanje habitata. Namen in uporabo brezpilotnega letalnika določa predvsem snemalna naprava, ki je nanj nameščena. Običajna optična kamera nam omogoča pogled s ptičje perspektive in spremljanje nekaterih živalskih vrst, ter natančno rabo prostora – travniki, gozd, zaraščanje. Podatke iz vidnega spektra lahko nadgradijo podatki s termalnih kamer in multispektralnih, s katerimi lahko spremljamo nočno aktivne živali ali pa beležimo podatke o zdravju in tipu vegetacije. Na brezpilotnih letalnikih so lahko nameščene tudi druge snemalne naprave – laserski merilniki, za natančno snemanje reliefa, mikrofoni ipd. Pri vsem pa je pomembna lastnost, da so lahko podatki zelo natančno umeščeni v prostor, kar omogoča natančne prostorske analize.
To je le nekaj primerov uporabe tehnologije za spremljanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, obstaja pa še mnogo drugih. Uporabo različnih sredstev lahko za doseganje boljših rezultatov tudi poljubno kombiniramo in prilagajamo, za kar pa je potrebno veliko znanja in izkušenj.
Več o tem svetovnem dnevu, si lahko preberete na tej povezavi.