Pomen in ogrožanje dvoživk
Dvoživke so zelo pomemben del ekosistema in so zelo koristne tudi za ljudi. Prehranjujejo se z ličinkami žuželk in drugimi nevretenčarji, zato so dobrodošli prijatelji na vrtu, saj jim zelo teknejo bramorji. Po drugi strani pa so same pomembna hrana za ščuke, vidre, lisice, čaplje, štorklje in druge živali.
V naravnih razmerah so dvoživke lahko zelo številčne, žal pa so v sedanjem času ena najbolj ogroženih skupin vretenčarjev. Ogrožajo jih podnebne spremembe, bolezni in druge posledice človeških dejavnosti, kot so:
- dolge suše, ki povzročijo izsušitev mlak in kalov, kjer mrestijo,
- glivične bolezni, ki so prišle s terarijskih domačih živali – ponekod po Evropi so povzročile 90 % upad populacij,
- človekovi posegi v prostor, kot so izsuševanje močvirij in pozidava ter cestni promet.
Ob Cerkniškem jezeru je glavna težava predvsem močno obremenjena regionalna cesta Cerknica–Grahovo. Ker je prometa tako veliko, preko ceste pride manj kot tretjina vseh dvoživk, kar vodi v izumiranje populacije. Iz stanja na terenu je razvidno, da bo nekdaj številčna populacija Slivniških dvoživk v naslednjih 10–15 letih izumrla, če jim ne bomo priskočili na pomoč.
Selitvene navade dvoživk in nevarna pot čez cesto
Dvoživke so vedenje selitve iz mrestišč v gozd razvile tekom milijonov let evolucije in to zmorejo povsem brez človekove pomoči. Veliko vrst se tako spomladi odpravi iz gozda do mlak, kjer odložijo mrest, nato pa se tekom leta odpravijo nazaj v gozd, kjer pod listjem prezimujejo. V gozdu so bolj na varnem pred zmrzaljo in drugimi dejavniki kot na odprtih ravninah.
Pri tem pa jim je človek v drugi polovici 20. st. prekrižal poti z gradnjo cestnih prometnic za motoriziran promet. Ker se je število avtomobilov v zadnjih 50 letih povečalo za 1000 %, sta smrtnost in selekcijski pritisk zelo velika. Tako velika, da se dvoživke niso uspele prilagoditi na dejstvo, da jih povozi avto.
Za dvoživke na cesti niso nevarna le kolesa vozil, temveč tudi turbulenca in zračni pritisk pod samimi vozili, ki vozijo hitreje kot 50 km/h. To povzroči, da jim počijo notranji organi in umrejo brez vidnih zunanjih poškodb.
Kako lahko pomagamo?
- Prispevajte 1 minuto za ohranjanje narave. Upočasnite vožnjo na kritičnih odsekih na 50 km/h. Potovalni čas se bo tako med Cerknico in Grahovim podaljšal le za 1 minuto.
- Pridružite se kateri izmed akcij prenašanja dvoživk. Na Cerkniškem jezeru jo vodijo Varuhi dvoživk Cerkniško jezero »Cuprnške žabe«, akcije pa potekajo vsako pomlad po skoraj celi Sloveniji (več na zemljevidu - https://www.ckff.si/icvds/akcije-prenasanja-dvozivk/)
Kdo so Varuhi dvoživk »Cuprnške žabe«?
Varuhi dvoživk »Cuprnških žab« so prostovoljci, ki po njihovih rednih delovnih obveznostih ob večerih hodijo ob cesti in rešujejo dvoživke. Letos rešujejo že od 29 večerov, in sicer od 9. februarja. Letos so vložili že več kot 350 prostovoljskih ur. Preko ceste pa so pomagali že 6170 dvoživkam. Letos so ob pomoči Notranjskega parka postavili skoraj 400 m zaščitne ograje, ki močno olajša reševanje.
Na prostovoljce opozarjajo prometni znaki, obvestila po medijih in odsevni jopiči, tako da če jih vidite ob večerih, prosim upočasnite. Hvala!
Spremljajte jih lahko na https://www.facebook.com/zabecerkniskojezero/, če pa se jim želite pridružiti in pomagati varovati naravo, jim pišite na dvozivke.cerknica@gmail.com.