Rezultati iskanja

Domov / Novice

Zakaj Notranjski park ne ustavi zasutja kraških pojavov?

Na naš park smo dobili vprašanje občanke, ki jo zanima, zakaj park dovoli zasutje požiralnikov. Za kaj gre? Ker je izjemna suša, zaradi katere obstaja grožnja, da bo presahnil še edini vir vode za ribe - ribnik v Rešetu - je Civilna zaščita, skupaj s cerkniško ribiško družino, organizirala zasutje nekaj novih manjših požiralnikov, ki so se odprli na območju požiralnikov Sudanka. Prej je voda iz struge Stržena (glavnega vodotoka na Cerkniškem jezeru) odtekala v novo nastale luknje, z zasutjem pa se je spet omogočil dotok vode v ribnik v Rešetu. Stržen namreč dovaja vodo tudi v Rešeto. Tako se je rešilo zaradi suš že tako zdesetkani ribji živelj, predvsem za Cerkniško jezero značilne in avtohtone ribe. 

Voda je iz Stržena odtekala v novo nastali požiralnik. Foto: Viktorija Zabukovec

Požiralniki po zasutju. Foto: RD Cerknica

Vprašanje občanke Petre Gostinčar:

"Notranjski park, od vas bi pričakovala drugačen odziv. Kritično ovrednotenje posegov. Prednostna naloga parka je varovanje naravnih in kulturnih vrednot. Varovanje. Požiralniki so naraven del tega kraškega polja - brez podzemnega odtoka vodeCerkniškega polja kot takega sploh ne bi bilo. In zasuvanje, torej uničevanje, degradacija tovrstnih pojavov je v nasprotju z vašim poslanstvom. Se bo kdo zganil zdaj ali bomo čakali, da se čez X let pridobijo evropska sredstva za renaturacijo in bomo takrat odkopavali zasute požiralnike in zmajevali z glavo, kako brezglavo je bilo zasuvanje? In zakaj bi sploh zasuvali? Se iz dolgoletnih, mnogokrat neuspešnih hidromelioracijskih del na kraških poljih našega in Dinarskega krasa nismo ničesar naučili? "Renaturacija pomeni obnova okolja oziroma vzpostavitev prvotnih naravnih značilnosti, povedano drugače, vzpostavitev nekdanjega pokrajinskega videza v degradiranem okolju." (zgornji citat je s spletne strani http://lifestrzen.blogspot.com/.../zakaj-renaturiramo.html)"

POJASNILO NOTRANJSKEGA PARKA:

Novi požiralniki se na območju jezera odpirajo ves čas. Udore, ki se odpirajo v sami strugi ali robovih strug in skoznje odteka voda, ki je ključna za preživetje pred sušo rešenih rib v Rešetu, ribiči in civilna zaščita zaradi zagotavljanja minimalnega pretoka vode proti Rešetu že desetletja sanirajo z zasutjem. Ko jezero presiha, ribiči iz požiralnikov in jezerskih strug ribe rešijo pred sušo tako, da jih prenesejo v zajezeni del Rešeta, kjer ostane voda tudi, ko ostali del jezera presahne. Če se v strugi Stržena, ki dovaja vodo v Rešeto, pojavi nov požiralnik in prekine dotok vode, se zniža tudi nivo vode v Rešetu, posledično pa lahko zaradi pomanjkanja kisika v vodi poginejo rešene ribe. Zasutje takih (in zgolj teh!) požiralnikov omogoča Odlok o Notranjskem parku, ki sicer zasipavanje požiralnikov prepoveduje, razen za posege naravovarstvenega upravljanja, ki so v skladu s cilji varovanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

V parku se zavedamo, da je območje Cerkniškega jezera izjemno kraško območje s kompleksno povezanimi strukturami in procesi, med katere sodi tudi odpiranje novih požiralnikov. Hkrati pa jezero predstavlja tudi dom številnim zavarovanim in ogroženim vrstam rastlin in živali, ki smo jih v Sloveniji dolžni ohranjati. Odločno nasprotujemo posegom, ki bi pomembneje posegli v hidrodinamiko jezera, razen v smeri renaturacij, in tudi vsem zasipavanjem požiralnikov, ki niso nujno potrebni za ohranitev zavarovanih in ogroženih vrst na jezeru.

Tako imenovani ribnik oziroma umetno zajezeni del jezera ima spet svež dotok vode iz Stržena. Foto: NRP