Rezultati iskanja

Domov / Novice

Znamka z našim jezerom!

Kakšna čast nas je doletela! Na slovenski in albanski poštni znamki bo fotografija Cerkniškega jezera, natančneje vas Otok.

Slovenska in albanska znamka. Oba motiva bosta na voljo tako v Sloveniji kot v Albaniji.

Pošta Slovenije je pripravila skupno izdajo znamke s poštnim operaterjem Albanije. Skupna tema je eko turizem. Albanska znamka predstavlja njihovo laguno Navarta, in sicer otok Zverenec. Na predlog uglednega slovenskega etnologa dr. Janeza Bogataja pa je na slovenski znamki motiv Otoka na Cerkniškem jezeru. Notranjski park je med različnimi fotografijami Otoka na ojezerenem Cerkniškem polju izbral posnetek, katerega avtor je Grega Žorž z Rakeka.

Izvirna fotografija avtorja Grega Žorža.

Še pred koncem leta, 22. decembra, bosta izšli dve znamki v skupnem bloku na temo »ekoturizem«. Dodatna posebnost in zanimivost izrednega izida je, da bo blok z dvema znamkama izšel v skupni izdaji s poštnim operaterjem Albanije. Na prvi znamki z nominalo 1,33 EUR je predstavljen Otok na presihajočem Cerkniškem jezeru, na drugi znamki, katere nominala bo 1,46 EUR, pa predstavljamo albanski otok Zvërnec v laguni Narta.

 Obe znamki bosta naprodaj v skupnem bloku velikosti 120 x 80 mm, prav tako pa bosta na voljo tudi ovitek in žig prvega dne.

 

 Ob tej priložnosti pa povejmo še zgodbo o tem, kako je nastala edina slovenska otoška vas (vir: Stare slike Cerknica):

Otok najprej ni bil poseljen. Potem pa se je zgodilo, da je karlovški grof imel nezakonskega sina z žensko nižjega stanu. Ker je ni hotel ali ni mogel imeti pri sebi, je njo in njenega mulca naselil tam v samoto na Otok, da nista bila ljudem na očeh in opravljivim jezikom v pohujšanje in spotiko. Dal jima je postaviti kočo in urediti, kar sta potrebovala za dostojno življenje. Tam sta ostala, mulec je odrasel in se oženil, imel otroke in otrok otroke – tako je nastala cela vas. Otočani so bili po izročilu vedno svobodnjaki, niso delali tlake. Ko pa so popisovali prebivalce vasi, so za prvega napisali priimek Mulec in tudi vsi za njim so se pisali Mulec – na Otoku so se v začetku vsi pisali tako. Tako pravi izročilo, ki pa mu oporeka ugotovitev dr. Bogataja, da se je prvi Mulec naselil tu šele v 17. stoletju, je pa res, da je to od nekdaj prevladujoči priimek v vasi … No, Mramorjeva stara mati se je pred več kot sto leti kot dekle pisala Zrimšek, to je dejstvo, stari oče pa seveda Mulec, a sta bila oba z Otoka … Prvi Mulec na Otoku pa je bil menda po domače Jeršin, ker je bil od Jere sin …

Da pa se ne bi Otočani prevzeli in si kaj domišljali, češ da so grofovske krvi, si je ljudski glas izmisli še drugo zgodbo: da so Otočani namreč potomci nekakšnih ciganov, ki so se tam naselili … To mi je pred desetletjem povedal eden od številnih Mulcev, ki živijo po krajih okoli Cerkniškega jezera in še veliko bolj na široko. Naj bo kakorkoli, na Otoku so vedno živeli bolj ali manj po principu “car daleko, bog visoko”… Davkom pa seveda niso ušli. Urejeno so imeli tudi duhovno oskrbo v cerkvi Primoža in Felicijana, svetih bratov mučenikov iz Dioklecijanovega časa, ki se prvič omenja leta 1526, medtem ko naj bi vas nastala že pred letom 1468. Prevozno sredstvo Otočanov v mokrem času leta, ko je Cerkniško jezero polno, je bil do začetka 20. stoletja le čoln … ali dva čolna z deskami zbita skupaj v “ladjo”, s kakršno se je pripeljala ohcet mojih prastarih staršev z Otoka na Gornje Jezero.

Število prebivalcev na Otoku je dandanes majhno, manj kot 30, leta 1866 pa je vas štela 126 duš. Sicer obstaja veliko zgodb o grofovskih potomcih po vaseh v Sloveniji oziroma nastanku vasi zaradi grofovskih posteljnih aktivnosti. Najbrž so zgodbe povezne z domnevno “pravico prve noči” (ius primae noctis), ki naj bi jo imeli fevdalni gospodje v srednjeveški Evropi.