Mejice so nepogrešljiv element kulturne krajine, saj povečujejo število rastlinskih in živalskih vrst. Ob robovih kmetijskih zemljišč, ob rekah in potokih se vijejo različno široki pasovi drevja in grmovja. To so mejice ali ponekod narečno tudi omejek, graja, živica, živa meja, zgraja, paseka, seča, seč. Razširjene so tako v nižinah na poljih kot tudi na gričevjih vseh slovenskih pokrajin. Nastajale so z zasajevanjem in s spontano širitvijo s semeni, ki jih je širil veter ali živali. Prve mejice so verjetno nastale naključno, davno v preteklosti, ob krčenju gozda zaradi pridobivanja obdelovalnih površin in njihovem tradicionalnem obdelovanju. Ti pasovi so navadno ostali vzdolž lastninskih meja med zemljišči. Čeprav mejice razmejujejo posamezne parcele ter krajino, od koder izhaja tudi njihovo poimenovanje, pa so tudi povezovalni element pokrajine. Povezujejo različne življenjske prostore, v katerih ima dobre pogoje za življenje pester nabor rastlinskih in živalskih vrst. Prav zato se je Notranjski park kot eden od partnerjev odločil sodelovati v projektu Mejice.
Uradni naziv projekta:
EIP 16.5 – Mejice: »Mejice kot podpora biotski raznolikosti, ohranjanju tradicionalnega in izginjajočega kulturnega vzorca slovenskega podeželja ter zagotavljanju ekosistemskih storitev«
Vodilni partner: Gozdarski inštitut Slovenije
Vodja projekta: dr. Tine Grebenc
Projektni partnerji:
-
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna (https://sgls.si/),
-
Notranjski regijski park (https://www.notranjski-park.si/),
-
Vrtnarstvo Jure Štanta s.p.,
-
Zavod Jabolko (https://zavod-jabolko.si/) in
-
Replika d.o.o. (https://replika.si/)
Kmetije iz različnih slovenskih regij:
Turistična kmetija pri Andrejevih (https://www.andrejevi.si/),
-
Turistična kmetija Široko (https://siroko.si/),
-
Kmetija Vertovšek,
-
Kmetija Grčman,
-
Čebelarstvo Udovč in
-
MakroBios Panonija so.p. (http://www.makrobios.si/)
Trajanje projekta: maj 2021 – maj 2024
Uradna spletna stran projekta: https://skp.si/
Namen projekta
Ozavestiti in usposobiti deležnike, predvsem kmetijska gospodarstva ter strokovno in laično javnost o znanjih in veščinah vzpostavljanja in ohranjanja mejic, ki predstavljajo enega izmed najvrednejših elementov kulturne krajine in stalnico kmetijskega prostora. Vzpostavitev novih in obnova obstoječih mejic bo prispevala k zagotavljanju visoke ravni biotske raznovrstnosti kmetijskih gospodarstev in boljšo izrabo ekosistemskih storitev, ki jih mejice nudijo.
Cilji projekta
Razvoj novih in sodobnih rešitev na področju vzpostavljanja in vzdrževanja mejic, ki bodo bistveno prispevale k večanju vrstne pestrosti na kmetijskih gospodarstvih ter zmanjšanju in blaženju vpliva podnebnih sprememb na širše okolje. Izboljševati trenutno stanje mejic in dolgoročno povečevati dobrobit za njihove lastnike skozi aktivnosti ozaveščanja, rednega usposabljanja deležnikov ter z oblikovanjem sodobnega in večnamenskega modela upravljanja mejic.
Mejice v kmetijski krajini na Ljubljanskem barju, pri Blatni Brezovici (vir: Google Zemljevidi).
Ključna vodila pri vzpostavljanju mejic:
-
zadostna najmanjša vrstna pestrost mejic,
-
preprečevanje razširjanja ali zmanjševanje številčnosti invazivnih tujerodnih vrst,
-
spodbujanje in zagotavljanje uravnalnih, ohranjevalnih in proizvodnih funkcij mejic.
-
Z ustrezno vzpostavljenimi mejicami se bo zagotavljalo:
-
proizvodnjo pestrega nabora dobrin (medonosnost, sadje/plodovi, gobe),
-
druge funkcije, kot so ohranjanje vrstne pestrosti, opraševanje, razširjanje semen, biološka kontrola škodljivcev in ohranjanje genske raznovrstnosti,
-
zadrževanje površinskega odtoka vode in onesnažil ter zadrževanje vode v tleh,
-
zmanjšanje erozije,
-
vezava ogljika v tla,
-
ohranjanje rodovitnosti in strukture tal.
Doseženi rezultati projekta EIP 16.5 Mejice
Triletni projekt EIP 16.5 Mejice, zaključen maja 2024, je prinesel pomembne rezultate pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, tradicionalnih kulturnih vzorcev slovenskega podeželja in izboljšanju ekosistemskih storitev. Na šestih lokacijah smo zasadili ali obnovili mejice z več kot 720 rastlinami različnih vrst, pri čemer je mikorizacija sadik z avtohtono vrsto gomoljike izboljšala dolgoročni ekološki in ekonomski potencial mejic. Mejice so povečale biodiverziteto, zaščito tal in voda ter nudile zavetje in hrano za divje živali. Inovativni pristopi so omogočili večjo pridelavo medu in plodov ter boljšo zaščito pred vetrom.
Razvili in preizkusili smo uspešen model za prepoznavanje in povečanje vrednosti mejic na šestih kmetijskih gospodarstvih. Izvedli smo usposabljanja, delavnice in javne predstavitve, ki so povečale zavedanje in znanje o vzpostavljanju in ohranjanju mejic. Mejice so povečale možnosti za turistične, športne in rekreativne dejavnosti ter prispevale k ohranjanju avtohtonih rastlinskih vrst. Na začetku projekta smo ocenjevali začetno stanje kmetijskih gospodarstev in popisali rastlinske vrste, kar je služilo kot osnova za nadaljnje načrtovanje in ukrepe.
Projekt je dokazal, da mejice niso le elementi biodiverzitete, temveč tudi pomemben ekonomski vir, ki spodbuja trajnostni razvoj slovenskega podeželja.
Več o projektu in njegovih rezultatih si lahko preberete na spodnji povezavi:
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja (4. JR za podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam), vrednost sofinanciranja znaša 248.605,02 €. Notranjski park kot partner od tega prejme 3.600 € za namene izvajanja predavanj oz. strokovnih izobraževanj ter širjenje rezultatov projekta.
Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm) in Program razvoja podeželja RS (www.program-podezelja.si/).