Družina: jegličevke (Primulaceae)
Čas cvetenja: marec–maj
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: vlažni travniki in gozdovi, vlažen grušč in sestoji visokih steblik
Nagubani listi visokega jegliča (Primula elatior) tvorijo pritlično rozeto. Do 25 cm dolgi listi so po obeh straneh dlakavi, njihov rob pa je nepravilno in drobno nazobčan. Na vrhu gostodlakavega cvetnega stebla se razvije kobulasto socvetje z več pecljatimi cvetovi. Venec je bledo rumen, v goltu pa temno rumen. Venčne krpe so pladnjasto razprostrte (kot pri trobentici). Svetlo zelena čaša je ozka, čašni zobci pri njenem vrhu pa objemajo venčno cev. Plod cilindrične oblike je navadno daljši od čaše. Visokemu jegliču ustrezajo vlažna peščena tla v hladnejših predelih, na primer v gorskem pasu. Pogostejši je na severozahodu in severu Slovenije, medtem ko je na severovzhodu in jugu države redek. Rastlina vsebuje zdravilne učinkovine, zato so si ljudje z njim blažili bolečine in vnetja ter celili rane.
