Rumena pasja čebulica
Družina: lilijevke (Liliaceae)
Čas cvetenja: marec–maj
Velikost: 10–25 cm
Rastišče: vlažni gozdovi, travniki, sadovnjaki
Pokončni, šestštevni cvetovi rumene pasje čebulice (Gagea lutea) se razvijejo na dolgih golih pecljih. Do pet cvetov oblikuje kobulasto socvetje na vrhu neolistanega stebla. Lahko ima dva, praviloma pa le en črtalast pritlični list, ki je širok okoli 1 cm. Ta list presega socvetje in je na vrhu kapucasto zavihan. Rumena pasja čebulica zgodaj spomladi poživi vlažna, svetla rastišča skoraj po vsej Sloveniji.
Pasji zob
Družina: lilijevke (Liliaceae)
Čas cvetenja: marec–april
Velikost: 10–15 cm
Rastišče: listnati gozdovi, grmovje, travniki
Pasji zob (Erythronium dens–canis) je trajnica, okrašena z enim šestštevnim, kimastim cvetom. Škrlatni cvetni listi so zavihani nazaj. Pecljata, suličasta pritlična lista sta praviloma dva. Sta nasprotna in lisasta. Korenika je podobna pasjemu podočniku. Pasji zob zgodaj spomladi zacveti v svetlih gozdovih po Sloveniji, vendar ga bomo v predelih, kjer mu kameninska podlaga ne ustreza, zaman iskali. V Sloveniji je pasji zob zavarovan, kot ranljiva vrsta pa je vključen tudi v slovenski rdeči seznam ogroženih rastlin.
Turška lilija
Družina: lilijevke (Liliaceae)
Čas cvetenja: junij–julij
Velikost: 30–90 cm
Rastišče: gozdovi, grmovje, poseke, gozdni robovi
Pri turški liliji (Lilium martagon) je več velikih kimastih, temno rožnatih cvetov združenih v grozdasto socvetje. S temnimi pikami posejani cvetni listi so zavihani nazaj in spominjajo na turški turban. Steblo je gosto olistano. Spodnji listi so v vretencu po 3–10 skupaj, zgornji pa so razvrščeni spiralasto. Rastlina je razširjena po vsej Sloveniji, večinoma uspeva na apnenčasti podlagi. Pri nas je turška lilija zavarovana in je ni dovoljeno nabirati, odnašati z naravnega rastišča ali kako drugače poškodovati.
Kranjska lilija ali zlato jabolko
Družina: lilijevke (Liliaceae)
Čas cvetenja: junij–julij
Velikost: 50–100 cm
Rastišče: porasla melišča, travniki, med grmovjem, svetli gozdovi in gozdni robovi
Pokončno steblo kranjske lilije (Lilium carniolicum) je praviloma večcvetno. Le redko se na vrhu stebla razpre en sam živo oranžen cvet neprijetnega vonja, iz katerega navzdol štrlijo le prašniki. Ko se cvet razcveti, je vseh šest oranžnih in s črnimi pikami posutih cvetnih listov zavihanih povsem nazaj. Steblo je gosto premenjalno olistano s suličastimi listi, ki so po robu in žilah spodnje strani puhasto dlakavi. Razširjena je raztreseno po vsej Sloveniji, le na severovzhodu države ne raste. Predstavlja čudovit okras območjem, kjer uspeva, poleg tega je uvrščena na slovenski Rdeči seznam ogroženih rastlin in pri nas zavarovana, zato je ne nabirajmo in ne uničujmo.
Brstična lilija
Družina: lilijevke (Liliaceae)
Čas cvetenja: maj–julij
Velikost: 50–100 cm
Rastišče: poseke, travniki, gozdni robovi, med grmovjem
Za razliko od turške lilije ima brstična lilija (Lilium bulbiferum) pokončne, lijakasto razprostrte cvetove. Oranžni do rdeči cvetni listi so pogosto rjavo pikasti. Steblo je gosto olistano z ozkimi listi. V zalistju zgornjih listov so zarodni brstiči, ki so ji dali ime. Ti služijo vegetativnemu razmnoževanju, ko padejo na tla iz njih poženejo mlade rastline. Uspeva na suhih tleh, pogostejša je proti jugozahodu Slovenije. Pri nas je brstična lilija zavarovana, v rdeči seznam rastlinskih vrst pa uvrščena kot ranljiva vrsta. En glavnih vzrokov za njeno ogroženost je gotovo pretirano nabiranje.