Robati luk
Družina: lukovke (Alliaceae)
Čas cvetenja: julij–september
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: vlažni in močvirni travniki ter jezerski bregovi
Pokončno steblo robatega luka (Allium angulosum) je ostro trirobo. Črtalasti listi so bolj ali manj pritlični in izraščajo na isti višini. Sveži listi, ki dišijo po česnu, so po spodnji strani razločno gredljati. V prsti se skrivajo podolgovate čebulice pritrjene na kratko koreniko. Številni pecljati šestštevni cvetovi so združeni v oblo ovršno socvetje. Za cvetove gredljatega luka je značilno, da so prašniki približno tako dolgi kot rožnati listi cvetnega odevala. Raste na vlažnih tleh na sončnih legah. Uspeva na rastiščih občutljivih predvsem na človekove posege, zato ga pri tudi nas štejemo med ogrožene rastlinske vrste. V Sloveniji je precej redek, razširjen je tu in tam po zahodni in osrednji Sloveniji ter na vzhodu države.
Dišeči luk
Družina: lukovke (Alliaceae)
Čas cvetenja: avgust–september
Velikost: 20–50 cm
Rastišče: vlažni in močvirni travniki ter nizka barja
Okroglo steblo dišečega luka (Allium suaveolens) je olistano le v spodnji tretjini. Spodaj gredljati listi so ozki listi, široki so od 1,5 do 3 mm. Če jih pomanemo med prsti značilno zadišijo po česnu. Na vrhu stebla se jeseni razcveti glavičasto socvetje pecljatih cvetov z belkastim in rožnatim cvetnimi listi. Za šestštevne cvetove prijetnega vonja je značilno, da so prašniki izrazito daljši od listov cvetnega odevala.
Dišeči luk raste na vlažnih, tudi občasno poplavljenih travnatih krajih. Najbolj mu ustrezajo s hranili zmerno bogata, bazična tla. V nižinskih delih osrednje Slovenije je znanih le par nahajališč dišečega luka, vrsta pa je precej redka tudi v sosednjih državah.
Gredljati luk
Družina: lukovke (Alliaceae)
Čas cvetenja: junij–julij
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: travniki, gozdni robovi, med grmovjem in ob poteh
Pokončno steblo gredljatega luka (Allium carinatum ssp. carinatum) je v prečnem prerezu okroglo. V spodnjem delu je olistano s črtalastimi listi, ki izraščajo na različnih višinah. Ploski listi so široki od 2 do 4 mm in značilno dišijo po česnu. Rahlo ovršno socvetje tvorijo številni dolgopecljati cvetovi. Cvetni listi ciklamne barve so dolgi od 5 do 7 mm, prašniki pa jih izrazito presegajo. Pod socvetjem sta praviloma dva obstojna suhokožnata ovršna lista, ki sta mnogo daljša od socvetja. V socvetju so dobro vidni zarodni brstiči, ki so značilni za to podvrsto. Iz njih lahko, potem ko padejo na tla, poženejo mlade rastline. Gredljati luk raste na siromašnih, suhih tleh na svetlih krajih po vsej Sloveniji.
Lepi luk
Družina: lukovke (Alliaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 20–60 cm
Rastišče: suhi travniki in prisojna grmovnata pobočja
Lepi luk (Allium carinatum ssp. pulchellum) je na moč podoben tipski podvrsti – gredljatemu luku, a za razliko od tega v socvetju nima razvitih zarodnih brstičev. Listi lepega luka so zelo ozki, široki so le 1 do 2 mm. Okroglo steblo je olistano le v spodnjem delu, listi pa izraščajo na različnih višinah. Ovršno socvetje tvorijo številni dolgopecljati cvetovi ciklamne barve. Prašniki so izrazito daljši od 4 do 5 mm dolgih cvetnih listov. Lepi luk raste na bazičnih, zelo pustih, suhih tleh. V Sloveniji je razmeroma pogost le v jugozahodnem delu države, proti severovzhodu pa je vse redkejši.
Divji luk
Družina: lukovke (Alliaceae)
Čas cvetenja: junij–avgust
Velikost: 60–100 cm
Rastišče: gozdni robovi, grmovje, robovi cest, ob njivah in vinogradih
Divji luk (Allium scorodoprasum ssp. scorodoprasum) je postavna rastlina z značilnim vonjem po luku. Značilnost omenjene podvrste so temno vijolični zarodni brstiči, ki so poleg cvetov razviti v socvetju. Njegovi šestštevni, pecljati cvetovi so vijolični. Prašniki so krajši od cvetnih listov. Podporna lista socvetja sta dva, a v času cvetenja kmalu odpadeta. Okroglo steblo je olistano le v spodnjem delu. Stebelni listi izraščajo različno visoko. Listi so ploski, široki so okoli 8 mm. Divji luk uspeva na nekoliko vlažnih tleh, bogatih s hranili. Razširjen je raztreseno po vsej Sloveniji, a ni pogost.
