Pomladanski veliki zvonček ali kronica
Družina: narcisovke (Amaryllidaceae)
Čas cvetenja: marec–april
Velikost: 10–30 cm
Rastišče: vlažni gozdovi in travniki
Kronica (Leucojum vernum) ima tri ali štiri, nekoliko mesnate, pritlične črtalaste liste. Na vrhu stebla se spomladi razvije en sam zvonast cvet, ki spominja na krono, če ga obrnemo. Na koncih belih cvetnih listov so rumene do zelene lise. Je strupena rastlina, ki uspeva v polsenci na vlažnih, s hranili bogatih tleh. Razen v submediteranskem delu jo najdemo po vsej Sloveniji. Pri nas je kronica zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah.
Poletni veliki zvonček
Družina: narcisovke (Amaryllidaceae)
Čas cvetenja: maj–junij
Velikost: 30–60 cm
Rastišče: močvirni travniki, poplavni gozdovi
Poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum) raste v manjših šopih. Pritlični listi so do pol metra dolgi. Na vrhu neolistanega stebla se zgodaj poleti razvije 3–7 kimastih cvetov, ki se odpirajo en za drugim in so zelo podobni cvetovom kronice. Beli cvetni listi imajo na koncih zeleno liso. Uspeva v nižinah na vlažnih, s hranili in humusom bogatih tleh. Pri nas vrsta ni pogosta, v severnem delu države pa sploh ne raste. Je v Sloveniji zavarovana vrsta, ki je kot ranljiva vrsta vključena tudi v slovenski rdeči seznam ogroženih rastlin.
Navadni mali zvonček
Družina: narcisovke (Amaryllidaceae)
Čas cvetenja: februar–april
Velikost: 10–25 cm
Rastišče: gozdovi in gozdni robovi, grmovja, sadovnjaki, travniki
Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis) rad raste v večjih skupinah in takoj zatem, ko se umakne zadnji sneg, še enkrat pobeli obronke gozdov, sadovnjake in podobna rastišča v polsenci. Iz čebulice poženeta dva sivozelena črtalasta pritlična lista, neolistano steblo pa nosi kimast cvet, ki se odpre že zgodaj spomladi. Zunanji cvetni listi so popolnoma beli, notranji pa so krajši in imajo na koncu zeleno liso v obliki na glavo obrnjene črke v.
Raste na vlažnih, s hranili bogatih tleh po vsej Sloveniji. Pri nas je zavarovana vrsta, ki jo je dovoljeno nabrati za šopek, podzemnih delov pa ni dovoljeno izkopavati.
Bela narcisa
Družina: narcisovke (Amaryllidaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 15–40 cm
Rastišče: travniki in svetli gozdovi
Bela narcisa je čudovita rastlina, ki so ji ljudje nadeli različna imena. V Sloveniji ji pravimo tudi beli ali gorski narcis, bedenica, ponekod tudi ključavnica. Iz podzemne čebulice bele narcise (Narcissus poeticus ssp. radiiflorus) poženejo štirje črtalasti, sivozeleni pritlični listi in pokončno sploščeno steblo. Na vrhu golega stebla se razvije en sam čudovit, opojno dišeč bel cvet. Šest suličastih belih cvetnih listov je pri dnu klinasto zoženih. V sredini šestštevnega cveta je razvit rumen privenček z rdečim robom. Privenček je tvorba iz zraslih krp na cvetnih listih. Bela narcisa je razširjena raztreseno po vsej Sloveniji. Pri nas je precej redka in uvrščena na rdeči seznam ogroženih rastlin. Poleg tega je tudi zavarovana, zato je ne poškodujmo ali odnašajmo z njenega naravnega rastišča in tudi ne nabirajmo, saj je najlepši okras prav območjem, kjer raste.
