Rezultati iskanja
Velika preslica

Domov / Rastlinski svet / Presličevke

Velika preslica

Družina: presličevke (Equisetaceae)
Čas cvetenja: april–maj
Velikost: 50–150 cm
Rastišče: vlažna tla ob izvirih, v gozdovih in na gozdnih robovih, nizka barja

Velika preslica (Equisetum telmateia) je postavna rastlina, ki med majem in avgustom ’zacveti’. Takrat požene fertilne poganjke, ki nosijo trose, saj presličevke še nimajo razvitih pravih cvetov s prašniki oz. pestiči, kakršne poznamo pri semenkah. Njeni fertilni poganjki so rjavkasto belkasti, navadno med 10 in 25 cm visoki in okoli 1 cm široki. Njihovi listi, zrasli v nazobčano nožnico, ki na členkih objema steblo, so temno rjavi. Ko fertilni poganjki odmrejo, iz podzemske korenike poženejo sterilni poganjki, ki imajo nalogo opravljanja fotosinteze. Steblo fertilnih poganjkov zraste med 50 in 150 cm visoko in v premeru meri med 10 in 15 mm. Ni zeleno, temveč belkasto. Zeleni so stranski poganjki, katerim zmotno pravimo listi.

Velika preslica najraje raste v polsenci, neposrednega sonca ne prenaša najbolje. Uspeva na z dušikom zmerno bogatih, vlažnih tleh na bazični podlagi in je prilagojena na zmanjšano vsebnost kisika v njih. Razširjena je po vsej Sloveniji.