Zelena rega
Zelena rega ali božja žabica (Hyla arborea) je v Sloveniji ena in edina vrsta od skupaj 218 vrst iz rodu reg (Hyla), ki živijo na Zemlji.
To je majhna dvoživka gladke kože in prikupnega videza, ki s pomočjo oprijemalnih blazinic na koncih prstov spretno pleza po vejah in listih grmov, dreves ali trsta in podobnih visokih zeli. Oprijemalne blazinice ji omogočajo odličen oprijem tudi na popolnoma gladkih površinah, kot je na primer steklo.
Njen trup doseže od 3 do 5 cm. Po hrbtni strani je živo zelena, čez oči vzdolž bokov pa teče temno rjav pas, ki je navadno rumenkasto obrobljen. Njena trebušna stran je belkasta. Samice imajo belo, samci pa zlato rumeno grlo. Zelena rega barvo svojega telesa prilagaja okolici in se na ta način lažje skrije pred budnim očesom plenilcev ali pa neopažena približa svojemu plenu. Ko se zbudi iz zimskega spanja, hibernacije, je lahko njen hrbet rjavo siv, ko pa rastlinje začne zeleneti, pozeleni tudi njen hrbet. Svetlo zelena barva se čez poletje lahko postopno spremeni v rjavo, jeseni pa se regica spet odene v suknjo sivkaste barve. Njeni veliki izbuljeni očesi imata rjavo zlato šarenico in vodoravno zenico.
Zelena rega je v Sloveniji splošno razširjena, pojavlja pa se vse do 800 m nad morjem. Odrasle živijo na obronkih gozdov, v mejicah in na močvirnih travnikih z visokimi zelnatimi rastlinami. Aktivne so podnevi, takrat v krošnjah grmov ali dreves ali po steblih visokih steblik prežijo na razne leteče žuželke in njihove ličinke.
Zelo rade se sončijo in tudi razmnožujejo se v manjših, osončenih vodnih telesih. Od aprila do junija se glasno koncertiranje samčkov razlega tudi nekaj kilometrov daleč. Zvonki ke-ke-ke-ke-ke ali rega-rega-rega-rega-rega v toplih in soparnih večerih privablja samice, ki se v vodi zadržujejo le dokler ne odložijo mresta. Parjenje poteka po sončnem zahodu, takrat samice na rastline v vodi odlagajo 2 do 3 cm široke kroglaste mreste, samec pa jajca sproti oplaja. Zelene rege se izogibajo parjenju v vodah z ribami! Po končanem mrestenju se odrasle zelene rege vrnejo na kopno, kjer praviloma ne več kot 300 m od območja mrestenja, pod kamenjem ali v skalnih razpokah prezimijo.
V Sloveniji je zelena rega zavarovana in kot ranljiva (V) vrsta uvrščena na Rdeči seznam!
Zelena rega