Obvodna zverca
Obvodna zverca (Lestes sponsa) je srednje velik predstavnik rodu zverc. Odrasla žival je navadno dolga od 35 do 39 mm, razpon njenih kril pa meri okoli 4 cm. Za predstavnike rodu zverc je značilno, da pri počitku krila držijo rahlo razprta.
Samec obvodne zverce ima temno zeleno telo kovinskega sijaja, ki se preliva v bakrenih odtenkih. Njegove oči so modre. Prva (pri oprsju) in zadnja člena zadka pokriva svetlo moder voskast poprh – drugi zadkov člen (pri oprsju) je v celoti svetlo moder (poprh pri samcu obrežne zverce (Lestes dryas) pokriva le sprednji 2/3 tega člena). Opazovanje priveskov na koncu zadka od blizu, razkrije, da so spodnji (manjši) priveski samca obvodne zverce dolgi, ravni in na koncu zoženi.
Samica je, gledana od zgoraj, v celoti kovinsko temno zelena, od strani in spodaj pa umazano bela. Njene oči so rjave. Od na videz izjemno podobne obrežne zverce se loči po krajši leglici (na koncu zadka), ki ne presega konca zadnjega člena.
Obvodna zverca je en najpogostejših enakokrilih kačjih pastirjev v Evropi in tudi Sloveniji. Najbolj mu ustrezajo zarasli plitvi deli ribnikov in jezer, nekoliko redkeje živi v kalih in mlakah, izogiba pa se tekočih vod. Pravzaprav ga bomo našli skoraj ob vsaki stoječi vodi zarasli s trstičjem ali podobnim vodnim rastlinjem.
Odrasli se lahko začnejo izlegati že sredi maja, nato pa z letanjem nadaljujejo do srede oktobra.
Samec obvodne zverce počiva z na pol razprtimi krili.
Samec obvodne zverce pri počitku.
Samica obvodne zverce ima zeleno pego nad drugim parom nog, nad prvim pa ne.
Prisojni zimnik
Prisojni zimnik (Sympecma fusca) je navadno dolg od 34 do 39 mm, razpon njegovih kril pa meri okoli 4 cm.
Ko prisojni zimnik počiva se pogosto stisne k steblu trsta in se tako še bolj prikrije. Takrat lahko opazimo eno od značilnosti tega rodu, in sicer, da se njegovi dolgi rjavi pterostigmi (praviloma obarvana celica pri vrhu vsakega krila) skoraj ne prekrivata. Pterostigma na sprednjem krilu je namreč nameščena občutno bližje vrha krila kot pterostigma na zadnjem krilu.
Samec in samica prisojnega zimnika sta enako obarvana. To so nevpadljivi kačji pastirji z opravo v kombinaciji umazano bele, drap, rjave in skoraj črne barve. Za to vrsto, ki je tudi edina predstavnica rodu v Sloveniji, je značilna široka rjava proga na zgornjem delu oprsja. Ta rjav pas, ki ima povsem raven zgornji rob, pa obdajata dve črni progi.
Prisojni zimnik je prebivalec vseh tipov stoječih in tudi počasi tekočih vodnih teles z bujnim vodnim rastjem.
To je ena od dveh vrst evropskih kačjih pastirjev, ki prezimijo kot odrasli osebki, zato lahko odrasle prisojne zimnike opazimo preko celega leta. Osebki, ki so prezimili, so reproduktivno najbolj aktivni aprila in maja, nova generacija odraslih osebkov pa začne letati in iskati partnerja pozno poleti, zlasti v avgustu in septembru.
Samo predstavniki dveh vrst kačjih pastirjev pri nas prezimijo kot odrasli osebki, ena od teh vrst je prisojni zimnik.