Lisasti ploščec
Lisasti ploščec (Libellula quadrimaculata) je en od treh predstavnikov rodu ploščcev pri nas. Odrasli v dolžino navadno merijo od 40 do 48 mm, razpon njihovih kril pa okoli 7 cm.
Samec in samica lisastega ploščca sta si navidez precej podobna. Vzorec njunih teles je enak, vendar je samec bolj zamolklih barv. Telo samice je oranžno rjavo, samec je obarvan olivno rjavo. Konec suličasto oblikovanega zadka, od 6. do 10. člena, je pri obeh spolih črn. Ob strani zadka, pa so vzdolžne rumene črte.
Za lisastega ploščca je značilno, da ima črno le bazo zadnjih kril; baza sprednjih kril je vedno prozorna. Poleg skoraj črne pterostigme pa ima ta vrsta še temno pego na sredini zgornjega roba kril!
Lisasti ploščec je prebivalec stoječih voda, vodotokom se rajši izogne. Najljubše so mu nekoliko zakisana vodna telesa z bogatim obrežnim rastlinjem.
Odrasli letajo že od konca aprila in se upehajo šele sredi septembra. Samci si izberejo visoko stebliko ali odmrlo vejo ob vodi, na kateri posedajo in opazujejo svoje ozemlje. Od tu se poženejo na vsakega vsiljivca, ki ga opazijo, in ga nemudoma spodijo.
Za lisastega ploščca je značilno, da ima črno obarvano le bazo zadnjega para kril.
Modri ploščec
Modri ploščec (Libellula depressa) je zaradi svojega izrazito širokega, sploščenega zadka videti zelo robusten. Odrasel v dolžino meri okoli 39 do 48 mm, razpon njegovih kril pa okoli 7 cm.
Odrasel samec ima v celoti svetlo moder zadek, le zadnji (10.) člen je modrikasto črn; zadek mladih samcev pa je oranžno rjav. Na robu srednjih zadkovih členov (od 3. do 8.) so ozke polkrožne rumene lise, ki s starostjo pomodrijo. Za modrega ploščca sta značilni še dve široki (antehumeralni) progi na hrbtni strani sprednjega dela oprsja, ki sta pri samcu bledo modri, pri samici pa bledo sivi. Za oba spola je značilna izrazita temno rjava do črna lisa na bazi vseh štirih kril in temno rjave oči.
Odrasla samica ima, v primerjavi s samcem še širši, rjav zadek. Tudi rumene lise na robu zadka so pri samici širše kot pri samcu.
Modri ploščec je izredno odporna in prilagodljiva vrsta, značilna za plitve mlake in kale, torej za bolj ali manj nezaraščena vodna telesa, ki se poleti močno pregrejejo, pozimi pa v celoti zmrznejo. Dobro pa se počuti tudi v ostalih manjših stoječih vodah in tudi reguliranih potokih.
Prve odrasle bomo lahko opazili že pozno aprila, v največjem številu pa se pojavijo maja in junija in nato letajo nekako do srede septembra. Posebno samci so zelo vpadljivi, saj posedajo na izpostavljenem mestu, s katerega se neutrudno zaganjajo v vsiljivce in na ta način navadno obvladujejo celotno mlako, iz katere so prilezli.
Modri ploščec svoj teritorij rad nadzira z razgledišča.
Črni ploščec
Črni ploščec (Libellula fulva) je značilno obarvan in ga težko zamenjamo s katero drugo vrsto. Odrasli so praviloma dolgi od 42 do 45 mm, čez krila pa merijo okoli 7 cm.
Preden spolno dozori ima mlad samec rjavo oranžne oči, živo oranžno telo, vzdolž sredine hrbtne strani zadka pa se mu vleče široka črna proga. Telo odraslega samca potemni, njegove oči pa osteklenijo – njegovo oprsje, obrazni del in zadnji trije členi zadka postanejo črni, osrednji del zadka sivkasto moder, oči pa sivo modre.
Za rod značilno črno polje na bazi kril je pri obeh spolih te vrste omejeno na zadnji par, na bazi sprednjega para kril je opazna le črna črta. Odrasle samice so obarvane podobno kot nedorasli samci, le njihove oči so črno sive. Za samice so značilne temne konice kril, ki so lahko prisotne tudi pri samcih. S starostjo tudi samice potemnijo, oranžno barvo njihovega telesa nadomesti temno rjava – takrat bomo samico najlažje spoznali po temnih konicah kril.
Črni ploščec živi v vodnih telesih s šibkim vodnim tokom, katerih bregovi so bogato porasli z visokim vodnim rastlinjem kot so trst, rogoz, jezerski biček, ježek ali vodna perunika. Najbolj mu ustrezajo opuščeni in zato bujno zarasli kanali in osuševalni jarki, kjer kot ličinka živi v organskem drobirju, ki se nabere med stebli rastlin.
To je zgodnje poletna vrsta. Odrasli se lahko pojavijo že proti koncu aprila, vendar se večji del ličink preobrazi maja in junija, osamljene črne ploščce pa lahko srečamo še v začetku avgusta. Tudi samci te vrste sedijo na izpostavljenem mestu od koder imajo dober pregled nad dogajanjem v okolici in se kot puščica zaganjajo v neželjene prišleke.
V Sloveniji je vrsta uvrščena med ogrožene vrste kačjih pastirjev. Opredeljena je kot ranljiva vrsta (V), ki jo ogroža zlasti pretirano čiščenje kanalov in jarkov in s tem uničenje življenjskega prostora ličink.
Za samca črnega ploščca so značilni temen obraz, modre steklaste oči in črni zadnji trije členi sivo modrega zadka.
Prodni modrač
Prodni modrač (Orthetrum cancellatum) je slok, a krepek, hiter kačji pastir, ki v dolžino navadno doseže 44 do 55 mm, razpon njegovih kril pa meri okoli 7,5 cm.
Odrasli, spolno zreli samci, imajo rumenkast obraz, črno zelene oči, rjavo oprsje in moder zadek. Rob vzdolž celotnega zadka krasi tanek rumen pas, zadnji trije členi pa so črni. Tudi zadkovi priveski so črni. Kasneje, ko se zrelost prevesi v starost, modri samci skoraj povsem potemnijo, le konec zadka vedno ostane črn. Mladi samci so obarvani enako kot samice, njihovo telo je rumeno, zadek pa krasijo vzdolžni črni pasovi. Za razliko od samic imajo nedorasli samci svetle, bledo zelenkaste oči z rjavim pridihom.
Odrasla samica je rumena, njen vitek zadek krasijo vzdolžni črni pasovi. Z mladim samcem je ne bomo zamenjali, ker ima samica temne, modrikasto rjave oči. Stara samica potemni in izgubi črn vzorec na zadku. Njen zadek se obarva zelenkasto rjavo in pogosto dobi modrikast pridih.
Prodni modrač najraje živi v stoječih ali počasi tekočih vodah z malo ali nič vodnega in obrežnega rastja; najpogostejši je v ribnikih in gramoznicah.
Prvi odrasli osebki se lahko na toplih legah in v toplih letih pojavijo že pred majem, glavni čas letanja te vrste pa je poletje, od junija do avgusta.
Samci so nepopustljivi bojevniki, ki se pri varovanju svojega ozemlja ne ustrašijo niti mnogo večje deve ali spremljevalca. Največkrat jih bomo opazili kako posedajo na golem jezerskem bregu ali z veliko hitrostjo letijo tik nad vodno gladino.
Spolno zrela samica prodnega modrača ima umazano rumen zadek okrašen z vzdolžnimi črnimi pasovi, oči pa rjave.
Temni modrač
Temni modrač (Orthetrum albistylum) je vitek in eleganten modrač, ki je navadno dolg od 45 do 50 mm, razpon njegovih kril pa meri okoli 7 cm.
Samec temnega modrača je na prvi pogled zelo podoben prodnemu modraču (Orthetrum cancellatum), a so njegove barve v primerjavi s tem videti zbledele. Oči temnega modrača so modrikasto sive, njegovo oprsje sivo, zadek pa bledo moder z ozkimi, rahlo polkrožnimi, vzdolžnimi črtami umazano bele barve na robu. Zadnji štirje členi samčevega vitkega zadka so črni, zato beli zadkovi priveski še bolj izstopajo.
Samica je bolj zamolklih barv od samice sorodnega prodnega modrača. Spoznali jo bomo po svetlejših, modrikasto sivih očeh in peščeno rjavem zadku, ki ga krasijo izrazite, črne polkrožne črte ob njegovem robu. Tako kot samec ima tudi samica zadkove priveske bele, poleg tega pa ima samica bel tudi zadnji, deseti, člen zadka.
Temni modrač živi v stoječih vodah, vrsta pa na kakovost vode ni občutljiva. Pravzaprav imajo ličinke najraje blatno in zamuljeno dno kanalov, glinokopov in ribnikov.
Odrasli temni modrači letajo od konca maja do sredine septembra. Samca lahko pogosto opazujemo posedati na golem jezerskem bregu, kadar pa ne počiva, rad z izjemno hitrostjo leti tik nad vodno gladino.
Samico temnega modrača spoznamo po rjavem zadku z vzorcem črnih polkrožnih črt ob robu in beli konici zadka.
Mali modrač
Mali modrač (Orthetrum coerulescens) je dolg med 36 in 45 mm, razpon njegovih kril pa meri med 28 in 33 mm.
Poleg tega, da je nekoliko manjši od sorodnega sinjega modrača, s katerim se pogosto pojavlja skupaj, bomo samca malega modrača najbolj zanesljivo spoznali po rjavem obraznem delu glave in rjavem ali le rahlo modrikastem oprsju. Njegov ozek zadek je sinje moder, noge pa temne, skoraj črne. Pterostigma je pri tej vrsti dolga in temno rumene barve. Samica je nevpadljive, rožnato oker barve. Njen zadek krasi vzorec tankih črnih črt, ki potekajo vzdolž hrbta in stranskega dela zadka, ter kratkih črt, ki jih križajo. Za oba spola sta značilni tudi bledi antehumeralni progi na sprednjem delu oprsja.
Za odrasle male modrače je značilno, da se ob spreletavnaju po svojem življenjskem prostoru raje usedejo na obrežno rastlinje, kot da bi za počitek izbrali tla.
Mali modrač je prebivalec tekočih voda, zlasti potokov, najdemo pa ga tudi v povirjih in vodnih jarkih. Odrasli osebki se lahko pojavijo že aprila in letajo do novembra, največ pa jih ob prebivališčih ličink videvamo od junija do avgusta.
Mali modrač si od letenja najrajši odpočije na rastlinju ob vodnem telesu, v katerem je živel kot ličinka.
Sinji modrač
Sinji modrač (Orthetrum brunneum) je pionirska vrsta, torej ena prvih, ki poseli novo nastali življenjski prostor. Odrasla žival je praviloma dolga od 41 do 49 mm, razpon njenih kril pa meri okoli 7 cm.
Odrasel samec ne bi mogel bolj upravičiti svojega imena … njegovo telo je v celoti modro z rahlim vijoličastim pridihom. Zanj značilni so bledo moder obraz, v celoti svetlo modro oprsje in zadek ter temne, sivo modre oči. Obarvane celice na sprednjem robu pri konici kril (pterostigme) so pri tej vrsti rdeče rjave in razmeroma majhne.
Spolno zrela samica je vsa svetlo rjave barve, njene oči pa so svetlo modre z rjavim pridihom. Po sredi hrbtne strani se od začetka do konca njenega zadka vleče tanka črna črta, ki jo na vsakem členu obdajata dve črni piki, vsaka na eni strani.
Sinji modrač je prebivalec majhnih, nezaraščenih vodotokov, pa tudi stoječih vod se ne brani. Kot ličinka najraje živi v gnijočih organskih usedlinah ali blatu, se pravi, da ga slabša kakovost vode ne moti preveč.
Prvi odrasli se pojavijo aprila in letajo vse do septembra.
Samec sinjega modrača rad poseda na rastlinju ali tleh ob potokih, kjer živi kot ličinka.
Krvavordeči kamenjak
Krvavordeči kamenjak (Sympetrum sanguineum) je v Sloveniji zelo pogost in prav na Cerkniškem jezeru lahko, v zanj ugodnih letih, hkrati poleti na tisoče osebkov. Odrasel je navadno dolg od 34 do 39 mm, razpon njegovih kril pa meri okoli 5,5 cm.
Odrasel samec ima rdečkast obraz, z dolgimi dlakami gosto poraščeno rjasto rjavo oprsje in rdeč zadek. Njegov zadek je na prvi tretjini dolžine izrazito zažet in po obliki spominja na zelo ozek kegelj. Z izjemo črnih črt ob strani zadka in peščice majhnih črnih lis na njegovem koncu je zadek spolno zrelega samca povsem rdeč. Za to vrsto so značilne v celoti črne noge. Telo nedoraslih samcev je svetlejše, oranžno.
Telo samice je umazano rumeno, njene oči pa temno rjave. Po sredini hrbtne strani njenega zadka teče tanka črna črta, ki jo na vsakem členu obdaja par črnih pik, na zadnjih dveh členih zadka pa se ta črta razširi v liso v obliki kaplje. Vzorec črnih črt krasi tudi stranici zadka.
Življenjski prostor krvavordečega kamenjaka je večina stoječih vodnih teles z gosto obrežno vegetacijo. V tekočih vodah je manj številčen.
Odrasli osebki so najpogostejši od junija do avgusta nato pa njihova številčnost septembra upade.
Samec krvavordečega kamenjaka ima kijast rdeč zadek. Za to vrsto so značilne v celoti črne noge.
Zadek mlade samice krvavordečega kamenjaka še ni ves umazano rumen, noge pa so že v celoti črne.
Zadek mladega samca krvavordečega kamenjaka še ni v celoti pordel, a vrsto spoznamo po povsem črnih nogah.
Krvavordeča kamenjaka v koleslju.
Malinovordeči kamenjak
Malinovordeči kamenjak (Sympetrum fonscolombii) je dober letalec, ki se z območij izletanja že pozno spomladi rad seli proti severu Evrope in tudi k nam. Odrasel je navadno dolg od 33 do 40 mm, razpon njegovih kril pa meri okoli 5,5 cm.
Vitek zadek samca je, kot pri večini odraslih kamenjakov moškega spola, rdeče barve. Obrazni del je pri tej vrsti rdeč, prav tako so rdeče žile na krilih. Zanj je značilen moder spodnji del oči in svetla pterostigma s krepkim črnim robom. Noge te vrste so črne z rumenkasto vzdolžno progo na stegnih in golenih, baza zadnjega para kril pa je oranžna. Pri določanju moramo biti pozorni, saj mu je samec opoldanskega škrlatca (Crocothemis erythraea) zelo podoben, a ima škrlatec veliko širši zadek, njegove noge pa so povsem rdeče, brez črne barve.
Samica je blede oker barve, s črnimi vzdolžnimi črtami ob straneh zadka. Tudi ona ima črne noge z vzdolžno rumenkasto progo. Če pa jo pogledamo še v dvobarvne oči, zgoraj temnordeče in spodaj modre, je ne moremo zamenjati z nobeno drugo vrsto kamenjaka.
Malinovordeči kamenjak je prebivalec stoječih vod. Še posebej mu prijajo vodna telesa, ki se poleti močno segrejejo, na primer plitvine večjih jezer, plitvi glinokopi in kali. Všeč mu je tudi, če so tla v okolici vode suha in topla in le borno porasla z rastlinjem. Priljubljenost tople vode pri tej vrsti je bržkone povezana s hitrim razvojem ličinke, saj se ta od jajčeca do odrasle živali razvije zelo hitro, že v isti sezoni.
Odrasle lahko opazujemo letati od aprila do oktobra. Za samce te vrste je značilno, da na izpostavljenem mestu kratek čas posedijo, nato pa se dvignejo v zrak in svoje ozemlje nadzorujejo med dolgotrajnim letenjem.
Spomladanska opažanja lahko v veliki meri pripišemo prišlekom, ki so k nam prileteli z območja Sredozemlja, a so pri nas potrdili tudi prezimitev te vrste!
Samec malinovordečega kamenjaka ima moder spodnji del oči, rdeče žile na krilih in oranžno bazo zadnjega para kril.
Progasti kamenjak
Progasti kamenjak (Sympetrum striolatum) leta dolgo v jesen in bo pogosto zadnji kačji pastir, ki ga bomo videli pred prihodom zime. Odrasla žival je praviloma dolga od 35 do 44 mm, čez krila pa meri okoli 5,5 cm.
Odraslega samca progastega kamenjaka bomo najbolj zanesljivo spoznali po dveh širokih bledo rumenih progah na strani oprsja. Ima vitek oranžno rdeč zadek, ki nikoli ni tako kijaste oblike kot pri samcih drugih vrst kamenjakov. Njegove noge so črne z jasnimi rumeni črtami vzdolž stegen in goleni. Oranžna lisa na bazi kril pa je pri tej vrsti zelo majhna in omejena na del kril tik ob telesu.
Odrasle samice je veliko težje ločiti od samic večine ostalih vrst kamenjakov, ki živijo pri nas, saj je umazano rumeno telo z vzorcem tankih črnih črt in parnih pik na zadku značilno tudi za druge naše kamenjake. Najbolj zanesljivo se od ostalih vrst loči po obliki izrastka (vulvarna luska) na trebušni strani ob koncu zadka. Ta luska ima pri samici progastega kamenjaka obliko izrazito podaljšanega trikotnika (spodnja stranica je zelo dolga), vrh luske pa je tudi nekoliko podaljšan.
Progasti kamenjak je prebivalec stoječih vodnih teles, vendar ni pri izbiri ustreznega življenjskega prostora niti najmanj izbirčen, zato lahko ličinke živijo tudi v počasi tekočih vodotokih in celo v vodnih telesih, kjer se mešata morska in celinska voda (brakična voda).
Omenili smo že, da sodi progasti kamenjak med najbolj vztrajne letalce v smislu dolžine obdobja letanja. Prve odrasle vidimo letati že junija, redno pa jih lahko opazujemo še oktobra, včasih tudi novembra ali celo decembra.
Samec progastega kamenjaka z izrazitima, širokima rumenima progama na strani oprsja.
Navadni kamenjak
Navadni kamenjak (Sympetrum vulgatum) sodi med večje vrste kamenjakov in v dolžino navadno doseže od 35 do 40 mm, razpon njegovih kril pa meri okoli 5,5 cm.
Zadek samca navadnega kamenjaka je tipično rdeč. Če se mu previdno približamo vidimo, da je njegov zadek opazno kijaste oblike, vendar ne toliko kot zadek krvavordečega kamenjaka. Za navadnega kamenjaka je zelo značilno enotno rjavo obarvano oprsje, pa tudi njegove oči so rjave.
Telo samice je rumeno. Hrbtno stran njenega ozkega, kijasto oblikovanega, zadka krasijo tanke vzdolžne črte, ena na sredi in po ena ob robu vsakega člena. Zelo je podobna samicam večine ostalih vrst kamenjakov, zato jo lahko zanesljivo ločimo le po obliki in postavitvi vulvarne luske – tvorbe na trebušni strani tik pred koncem zadka. Ta ’luska’ ima pri samici navadnega kamenjaka obliko enakostraničnega trikotnika, njen zadnji rob pa je postavljen izrazito pravokotno na zadek.
Navadni kamenjak naseljuje različne tipe stoječih vodnih teles z gosto in bujno obrežno vegetacijo. Ustrezne življenjske razmere tako najde predvsem v ribnikih, gramoznicah in glinokopih.
Navadni kamenjak je jesenska vrsta. Odrasle osebke bomo večinoma videvali letati od julija do septembra, čeprav tisti najzgodnejši poletijo že junija, najvztrajnejši pa letijo še novembra.
Tudi samec navadnega kamenjaka ima rdeč zadek, njegovo oprsje pa je enotne rjave barve.
Opoldanski škrlatec
Opoldanski škrlatec (Crocothemis erythraea) je afriška vrsta, ki se je v zadnjih desetletjih z območja Sredozemlja razširil po večjem delu Evrope, skoraj do Skandinavije. Odrasla žival je praviloma dolga od 36 do 45 mm, razpon njenih kril pa meri okoli 6 cm.
Samca bomo težko zamenjali s katero od drugih vrst kačjih pastirjev, ki živijo pri nas, čeprav mu je malinovordeči kamenjak (Sympetrum fonscolombii) na hitro precej podoben. Za opoldanskega škrlatca je značilno v celoti škrlatno rdeče telo. Njegov širok, suličasto oblikovan, zadek in noge so povsem rdeči, kakršen koli črn vzorec je odstoten! Na bazi vseh štirih kril imata oba spola liso temno oranžne barve.
Samica (in mlad samec) je povsem drugače obarvana kot spolno zrel samec. Njeno telo je svetlo rjavo. Vzdolž sredine hrbtne strani oprsja, med krili, ima širok bel pas. Belkasti (antehumeralni) progi ima tudi na hrbtni strani sprednjega dela oprsja. Vzdolž sredine hrbtne strani zadka poteka temno rjava črta, ki jo ’prekinjajo’ kratke temne prečne črte.
Opoldanski škrlatec živi v stoječih vodah in pri izbiri ustreznega vodnega telesa ni izbirčen. Gramoznice, plitve akumulacije, ribniki in glinokopi ter melioracijski kanali in kali so vsi dobrodošli.
Opoldanski škrlatec leta od maja do septembra. Zanj je značilno, da nima sinhroniziranega razvoja, kar pomeni, da se v istem vodnem telesu ene ličinke v odrasle preobrazijo že maja, druge pa šele septembra.
Noge in suličasto oblikovan zadek samca opoldanskega škrlatca so v celoti škrlatno rdeče barve.