Veliki studenčar
Za velikega studenčarja (Cordulegaster heros) in ostale predstavnike družine studenčarjev (Cordulegastridae) je značilno, da se njihove velike oči stikajo le v eni točki. Veliki studenčar je gotovo en naših največjih kačjih pastirjev, saj je navadno dolg od 77 do 84 mm, razpon njegovih kril pa znaša okoli 9,5 cm.
Samec in samica sta podobno obarvana. Prevladuje črna barva telesa, ki jo prekinja vzorec živo rumenih lis. Rumene lise, podobno kot prstan, obkrožajo zadek in se na hrbtni strani stikajo. Na vsakem členu zadka je po en tak kolobar. Če velikega studenčarja pogledamo od zgoraj opazimo, da sta na končnem delu vsakega od prvih štirih zadkovih členov še po dve ozki rumeni pegi. Za to vrsto je značilna tudi oblika parne rumene proge na hrbtni strani oprsja (antehumeralna proga); zgornji zunanji rob te proge je pri velikem studenčarju oglat.
Velikemu studenčarju je na videz izjemno podoben in le nekoliko manjši povirni studenčar (Cordulegaster bidentata), zato moramo biti pri določanju naših dveh pripadnikov iz rodu studenčarjev previdni.
Veliki studenčar je prebivalec gozdnih potokov, zlasti na prehodu med nižinami in sredogorjem. Velike ličinke te vrste tudi po več let živijo v delih potoka, kjer je dno pokrito s peskom ali mivko, na katero se je usedla tanka plast drobnega organskega drobirja.
To je poletna vrsta, ki se v stadiju odraslih osebkov ne pojavi pred junijem, nato pa lahko te veličastne kačje pastirje občudujemo vse do avgusta.
Veliki studenčar je v slovenski Rdeči seznam uvrščen v kategorijo ranljiva vrsta (V). Poleg tega je na seznamu Natura 2000 vrst, kar pravzaprav pomeni, da so ga v Evropi spoznali za ’varuha’ biotske pestrosti. Njegova prisotnost namreč kaže na dobro ohranjenost gozdnih ekosistemov in njihovo naravno delovanje.
Veliki studenčar je prebivalec neoknjenih gozdnih potokov in en največjih kačjih pastirjev pri nas.
Povirni studenčar
Povirni studenčar (Cordulegaster bidentata) je najmanjši predstavnik rodu studenčarjev, a vseeno en največjih kačjih pastirjev, ki jih srečamo v Sloveniji. V dolžino meri med 69 in 83 mm, razpon kril pa med 41 in 50 mm; večji osebki so praviloma samice.
Studenčarji imajo črno telo okrašeno z rumenim vzorcem in velike zelene oči, na oprsju pa imajo nekaj podolgastih rumenih lis. Na vsakem členu zadka povirnega studenčarja je rumen obroč, ki je gledan s strani, trikotne oblike. Najbolj zanesljiv, in edini, prepoznavni znak, po katerem to vrsto ločimo od podobnega velikega studenčarja (C. heros) je oblika oz. usmerjenost majhne rumene lise na bočni strani prvega člena zadka (tik za oprsjem). Ta lisa je pri povirnem studenčarju nameščena na zgornjem delu tega člena in usmerjena poševno navzgor v smeri proti glavi oz. je postavljena pravokotno na večje rumene lise na oprsju (pri velikem studenčarju pa je vzporedna z večjimi rumenimi lisami na oprsju in nameščena na spodnjem delu prvega člena zadka). Spola sta enako obarvana, razlikujeta se le po obliki zadkovih priveskov.
Ličinka povirnega studenčarja za svoj razvoj res ne potrebuje veliko prostora, saj živi v povirjih, pa tudi v najmanjših potočkih in na pobočjih, po katerih mezi voda. Odrasli pa neutrudno patruljirajo nad povirnimi barji in strugami potokov, kjer so živeli kot ličinke, in se le tu in tam oddahnejo na veji grma ali steblu trsta.
Tudi to je poletna vrsta, ki se iz ličinke prelevi v odrasle v poletnem času, najraje v najtoplejših mesecih leta. Odrasle lahko torej opazujemo med junijem in avgustom.
Tudi povirni studenčar je pri nas ogrožen in kot ranljiva vrsta (V) uvrščen na Rdeči seznam.
Povirni studenčar si je za trenutek oddahnil na steblu trsta.