Rezultati iskanja
Navadni gad

Domov / Živalski svet / Plazilci / Gadi

Navadni gad

Navadnega gada (Vipera berus) bomo spoznali po značilni neprekinjeni črni cikcakasti progi, ki poteka vzdolž hrbta in se začne za glavo, na kateri je risba v obliki črke X ali V. Hrbtna proga je bolj izrazita pri samcih, ki so navadno sivkaste barve; medtem ko so samice običajno rjavkaste. Pogosti so tudi popolnoma črni osebki. Glava je ovalna in postopoma prehaja v trup, njegovo čokato telo pa se nadaljuje v kratek rep. Ozko ovalna zenica je pokončna. Navadni gad zraste do 70 cm, izjemoma celo 90 cm. Hrani se pretežno z malimi sesalci, pleni pa tudi ptiče, kuščarice in dvoživke. Mladiči lovijo velike žuželke.

Življenjski prostor navadnega gada so vlažna in hladnejša območja. Živi na robu močvirij, na barjih, gozdnih jasah, ekstenzivnih travnikih in pašnikih ter na skalnatih pobočjih in meliščih; izogiba pa se območij, kjer živi modras. Živorodnost je navadnemu gadu omogočila življenje visoko v gorah in prodor daleč na sever Evrope.
Razširjen je po severni in srednji Evropi ter Britanskem otočju. V Sloveniji je najpogostejši v Julijskih in Kamniških Alpah ter v Karavankah. Ustrezajo pa mu tudi okoljske razmere na visokih kraških planotah; poseljuje Trnovski gozd, Javornike in Snežnik. V nižinah je redek.

Navadnemu gadu včasih pravijo tudi živorodni gad, saj odrasla samica konec avgusta ali v začetku septembra povrže tudi do 15 živih mladičev, ki so dolgi od 15 do 20 cm in takoj sposobni samostojnega življenja. V času parjenja, meseca maja, se samci za samice potegujejo z značilnimi ritualnimi boji. Samca se držita z repom, s telesi se ovijata drug okoli drugega in z glavo suvata proti nasprotniku ne da bi ugriznila.

Navadni gad je strupena žival! Ugrizu se najlažje izognete tako, da ga ne dražite in ne prijemate. Poleg tega imamo ljudje od gada več koristi kot škode, zato jih ne poškodujmo in ne ubijajmo. V Sloveniji je zakonsko zavarovan in kot ranljiva vrsta uvrščen na Rdeči seznam ogroženih plazilcev.


Navadni gad