Rezultati iskanja
Puščica v levo
Pozidna kuščarica

Domov / Živalski svet / Plazilci / Kuščarice

Pozidna kuščarica

Pozidna kuščarica (Podarcis muralis) je pogosta kuščarica, ki doseže velikost od 15 do 20 cm. Ima nizko glavo, s kratkim zašiljenim gobčkom in dolg ozek rep. Po hrbtu je rjava, vzdolž trupa pa ima navadno temnejše proge, na bokih sta dve temnejši progi, ki sta še posebej izraziti pri samicah, po sredi hrbta pa teče ene temnejša proga, ki pa lahko pri nekaterih osebkih povsem manjka. Spola lahko ločimo po barvi trebuha, ki je pri samcih opečnato rdeč, pri samicah pa rjasto rjav. Njeno prehrano v glavnem predstavljajo žuželke.

Življenjski prostor pozidne kuščarice so kamnita območja porasla z nizkim rastlinjem, živijo tudi na gozdnih robovih, ob poteh in v vinogradih. Najraje se zadržuje na starih kamnitih zidovih, ruševinah, lesenih stenah in skladovnicah lesa v človeških naseljih ali njihovi bližini. V špranjah in luknjah najde primerno kritje, na izpostavljenih mestih pa se greje.

Območje razširjenosti pozidne kuščarice sega od Pirenejskega polotoka na zahodu, preko Srednje Evrope, Apeninskega in Balkanskega polotoka do Črnega morja na vzhodu. V Skandinaviji in Britanskem otočju ne živi. V Sloveniji jo najdemo povsod, razen v Prekmurju.

Pozidne kuščarice se parijo spomladi, navadno aprila in maja. Nato junija ali julija v špranje ali luknje med kamni odložijo 5 do 8 jajc, iz katerih se avgusta izležejo mladiči. V naravi živijo okoli sedem let, spono pa dozorijo po dveh letih. So teritorialne živali, ki svoj lovilni revir na zidu odločno branijo pred vrstniki.

Kot ostale vrste plazilcev je tudi pozidna kuščarica v Sloveniji zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, v Rdeči seznam ogroženih plazilcev Slovenije, pa je uvrščena kot vrsta zunaj nevarnosti.


Pozidna kuščarica