Mala bela čaplja (Egretta garzetta) je srednje velika, vitka in zelo elegantna ptica, ki sodi v družino čapelj. Z iztegnjenim vratom je dolga od 55 do 65 cm, razpon njenih kril pa meri med 88 in 106 cm. Tako je skoraj za polovico manjša od podobne velike bele čaplje. Obe vrsti imata popolnoma belo perje, malo belo čapljo pa bomo najlažje in zagotovo prepoznali v letu, ko pokaže svoje rumene prste na drugače črnih nogah. Ima v celoti temno obarvan, bodalasto oblikovan kljun.
Aktivna je podnevi, ko si v manjših skupinah ali posamič išče hrano. Kar se hrane tiče je mala bela čaplja oportunistični plenilec, saj se loti vsega kar leze in gre. Čeprav se ne brani polžev, deževnikov, rakov, pajkov in plazilcev ter celo mladih ptičev, v njeni prehrani vseeno prevladujejo majhne ribe, dvoživke in žuželke.
Mala bela čaplja je selivka, ki pri nas sicer ne gnezdi, a je reden gost na svojih selitvah. Največ jih prezimuje v Afriki, Bližnjem vzhodu in na jugu Španije. Pojavlja se v različnih mokriščih, na primer na obalah plitvih jezer in rek, odprtih močvirnih površinah in poplavnih travnikih, na riževih poljih, morskih obalah in solinah ter celo na pašnikih in poljih. Gnezdi v skupinah – kolonijsko. V gostem trstičju je lahko gnezdo na tleh, večinoma pa gnezdo zgradi na drevju ob plitvih vodnih površinah.
Malo belo čapljo ogroža predvsem degradacija in izginjanje primernih mokrišč zaradi izsuševanja za potrebe kmetijstva. Spremembe dosedanjega načina rabe tal prav tako ne prizanašajo njenim življenjskim prostorom, poleg tega pa je vse pogosteje tudi žrtev prekomernega obremenjevanja in onesnaževanja okolja.
Mala bela čaplja