Kos (Turdus merula) je gotovo ena najbolj poznanih ptic, ki gnezdijo pri nas. Samci so črni kot oglje. Le njihov kljun in obroč okoli oči sta rumeno oranžna, vendar z odhodom jeseni vsako leto potemnita, ob prihodu pomladi in začetku paritvenega obdobja pa postaneta spet živih barv. Samica je temno rjava, le grlo in prsi ima nekoliko bolj blede in posejane z vzorcem temnejših lis. Mladi so podobni samicam, a imajo vzorec temnejših lis tudi na hrbtu. Iztegnjena ptica je dolga okoli 25 cm.
Kos je dnevno aktivna vrsta, ki velik del življenja preživi na tleh. Najdemo ga praktično povsod, saj je nezahteven in zelo prilagodljiv; je generalist v pravem pomenu besede. Živi v gozdovih in na njihovih obronkih, v mejicah kulturne krajine, pogost pa je tudi v parkih in na vrtovih v človeških naseljih. Je vsejed. Njegovo prehrano predstavljajo deževniki, polži in žuželke ter različno sadje in jagodičje. Od konca zime do vrhunca poletja nas bo pogosto prebudila ali k spancu pospremila kosova glasna melodična pesem. Če kosa prestrašimo pri njegovih vsakodnevnih opravkih, bo z glasnim "čak-čak-čak-čak-čak" odfrčal na varno.
Gnezdi med marcem in majem, par pa navadno ostane skupaj vse življenje. Skodeličasto gnezdo, ki ga v glavnem iz rastlinskega materiala praviloma izdela samica, je skrito med vejami gostega grma, v krošnji nizkega drevesa ali na kaki zgradbi. Mladiči hitro rastejo in se kmalu skobacajo iz gnezda in poskrijejo v grmovju, saj jih tako plenilci težje odkrijejo.
V Sloveniji je kos pogosta in splošno razširjena celoletna vrsta. S hladnejših delov njegovega območja razširjenosti se ob prihodu zime kosi odselijo na jug, naslednjo pomlad pa se spet vrnejo na območje gnezdenja.
Samec kosa
Kos - samica