Poljske kure (Phasianidae) so kokošim podobni ptiči z neoperjenimi nogami. Zanje je značilno, da nerade letijo in večino svojega življenja preživijo na tleh. Na tleh tudi gnezdijo.
V to družino od ptic, ki živijo pri nas uvrščamo prepelice, jerebice in fazane. Slednji v Sloveniji in okolici niso domorodni. K nam so jih naselili v preteklosti, a se tu v naravi dobro znajdejo.
Za ptice iz skupine jerebic so značilni kontrastni ali barviti obrazni vzorci in navadno rdečkaste noge.
V skupino prepelic sodijo majhni, čokati ptiči z zelo kratkim repom. Živijo pritajeno življenje in se jih večkrat sliši kot pa vidi.
Fazani so precej veliki ptiči, ki smo jih v naše kraje v preteklosti naselili ljudje kot lovno perjad. Zanje so značilna zelo dolga repna peresa in hreščeč glas. Pri fazanih je razlika med spoloma, spolni dimorfizem, več kot očitna. Bleščeče živopisno perje samcev je res pravo nasprotje zemeljskim odtenkom varovalnih barv samic.
Prepelica
Prepelica (Coturnix coturnix) je najmanjša vrsta izmed poljskih kur, ki živijo v Sloveniji. To je zelo majhen, a lepo zaobljen ptič, ki je iztegnjen le malo daljši od domačega vrabca. Od konice kljuna do konca repa je dolga od 16 do 18 cm. Prepelica se z varovalno obarvanim grahasto-progastim perjem zlije z okolico. Njeno perje je rjasto rjavo s temno rjavimi progami po hrbtu, prsih, bokih in glavi. Grlo, lica in okrogel trebuh so svetle, peščene barve. Enake barve so tudi proge na hrbtu, perutih in bokih. Samice in samci se razlikujejo po barvi grla. Samci imajo črn podbradek, grlo samic pa je umazano bele barve. Tudi, če se ji zelo približamo, prepelica nerada zleti. Rajši ves čas ostane v zavetju trav in se pritajeno umakne na varno razdaljo. Če nam jo vseeno uspe videti v letu, bomo presenečeni nad dolžino njenih peruti. Vendar pa bo tak polet kaj kratek, saj se bo ptica hitro spustila nazaj med rastlinje. Čeprav se prepelica zlepa ne pokaže, svojo prisotnost zlasti v mraku in ponoči oglašuje z značilnim "pet pedi" oglašanjem, ki zveni kot švrkanje biča.
Prepelica je aktivna čez dan, vendar samce pogosto slišimo klicati še v trdi temi. Kar se hrane tiče ni izbirčna. Na svojih pohodih brska za žuželkami in ostalimi nevretenčarji, rada pa zoblje tudi različno zrnje.
Za razliko od ostalih sorodnic, je prepelica selivka, ki prezimuje v topli Afriki. V naše kraje se navadno vrne aprila in tu ostane vse do oktobra, ko jo hladne noči in krajši dnevi spodbudijo k selitvi. Maja in junija v kotanjo na tleh izleže okoli deset jajčk, iz katerih se izvalijo drobni ptiči, ki svoji mami sledijo kamor koli gre. Življenjski prostor prepelice je odprta kulturna krajina, kjer se obsežni, pozno košeni vlažni travniki prepletajo s polji, njivami in mejicami. Z izjemo gorskega sveta gnezdi po vsej Sloveniji, zato jo štejemo med dokaj pogoste gnezdilke.
Prepelico ogroža opuščanje tradicionalnega, naravi prijaznega načina kmetovanja in uvajanje intenzivnih kmetijskih praks. Poleg tega jih na njihovih vsakoletnih selitvah čez Sredozemlje še intenzivno lovijo. Skupek vseh dejavnikov ogrožanja je povzročil znaten upad velikosti njene populacije tudi v Sloveniji, zato smo jo pri nas uvrstili med ranljive vrste Rdečega seznama.
Prepelica