Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) je največji med ponirki, ki živijo pri nas. Od konca koničastega kljuna do konca zelo kratkega repa meri od 46 do 51 cm, razpon njegovih peruti pa je med 59 in 73 cm. Čopasti ponirek je zelo vitek ptič z dolgim in ozkim vratom. Tega drži pokonci, le med počitkom ga zvije nazaj in glavo nasloni na hrbet. V poletnem perju je nezamenljiv. Na vrhu glave ima dva črna čopa, ki ju zaviha nazaj, ko je razburjen ali prestrašen. Med dvorjenjem ta čopa dvigne, ju razpre in z njima živahno stresa. Pod belimi lici ima veliki rjasto rjavi zalizci s črnim robom. Sprednja stran vratu in trebuh sta snežno bela, po bokih je sivo rjav, njegova krila pa so temnejša, skoraj črna. Pozimi je manj barvito obarvan, čopa in zalizci izginejo. Pozimi je podoben rjavovratemu ponirku, ki je bolj čokat in ima temnejši vrat od čopastega.
Čopasti ponirek je selivec, ki pa ga pri nas lahko opazujemo skozi vse leto. Osebki, ki v Sloveniji gnezdijo, sicer prezimujejo drugje, vendar pozimi k nam priletijo čopasti ponirki, ki so gnezdili v severnih krajih. Od aprila do avgusta gnezdi na plitvih vodnih telesih z bujnim obrežnim rastjem, predvsem trstičjem. Gnezdo, ki je lahko plavajoče ali pa usidrano ob breg, zgradi iz rastlinskega materiala. Ni plaha ptica in ga lahko pogosto opazujemo kako plava po odprtih vodnih površinah. Prezimuje na celinskih jezerih, ki načeloma ne zamrznejo. V primeru, da se to vseeno zgodi, se preseli na morsko obalo oziroma v njeno bližino ali na jezera, ki niso zamrznila. Pozimi se čopasti ponirki držijo vsak zase, še posebno ko se prehranjujejo. Hrani se z odraslimi ribami, raki, mehkužci in žuželkami, priložnostno pa tudi z dvoživkami. V času gnezdenja glavnino njegove prehrane predstavljajo odrasle žuželke in njihove ličinke. Ko gresta starša na lov, gnezdo skrbno pokrijeta z rastlinjem in na ta način jajca še dodatno skrijeta pred plenilci.
V Sloveniji je čopasti ponirek uvrščen na Rdeči seznam ogroženih ptičev gnezdilcev. Opredeljen je kot ranljiva vrsta, za katero pa obstaja bojazen, da bo zaradi spreminjanja njenega življenjskega prostora postala močneje ogrožena. Tudi v drugih državah predstavlja spreminjanje okolja največjo grožnjo obstoju te ptice.
Čopasti ponirek