Škrlatec (Carpodacus erythrinus) je ptič velikosti vrabca, ki sodi v družino ščinkavcev. Iztegnjen meri od 13,5 do 15 cm. Ima značilno postavo s krepko glavo in močnim kljunom, polnimi prsmi ter suhljatim zadnjim delom telesa z razmeroma dolgim repom. Od kod izhaja ime te vrste nam bo postalo jasno ob pogledu na odraslega samca. Njegova glava, lica, grlo, prsi in tudi trtica so namreč škrlatno rdeče barve; le preko oči in senc ima rjav pas. Trebuh in ostali spodnji del telesa samca je, tako kot pri samicah in mladostnih osebkih, umazano bel. Krila in rep ima temno rjava. Samica in mladi osebki obeh spolov so izrazito nevpadljivo obarvani. Zgornja stran njihovega telesa je sivo rjava z neizrazitimi temnejšimi črtami, spodaj pa so svetlejši. Zanje je značilna odsotnost vsakršne rdečine. Za škrlatce je značilen kratek in krepek zaobljen kljun, pa tudi črno oko je na svetlejši glavi dobro vidno. Čeprav je vrsta sicer precej skrivnostna in jo hitro prezremo, se v času gnezditve samci opogumijo in radi pojejo z izpostavljenih pevskih mest.
Škrlatec je aktiven podnevi, ko išče hrano zase in za svoje mladiče. Prehranjuje se v glavnem z rastlinskimi deli – s semeni, poganjki in brsti. Ob ponujeni priložnosti pa se žuželke ali kakšnega podobnega nevretenčarja ne bo branil.
To je poletni gost, ki prezimuje v deželah indijskega podkontinenta, od tam pa se k nam vrne spet spomladi. Ker njegova selitvena pot poteka vzhodno od Slovenije, je v naših krajih začel gnezditi pravzaprav šele pred nekaj desetletji. Skodeličasto gnezdo škrlatec splete iz vejic in trav ter ga skrije v gostem grmu ali nizko v krošnji drevesa. Najraje gnezdi v grmovnati pokrajini – na z grmovjem bujno zaraščenih vlažnih tleh v bližini jezer ali rek, pa tudi v kulturni krajini ga lahko slišimo peti, da ima le na razpolago dovolj gostega grmovja, kjer najde zadosti hrane in se počuti varnega.
V Sloveniji je škrlatec zelo redka gnezdilka, saj so njegovo gnezditev zaenkrat potrdili le na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru. Na splošno pa škrlatec ni ogrožen, ker ima izjemno veliko območje razširjenosti in tudi svetovna populacija te vrste je zelo številčna – ocenjujejo, da na svetu živi med 40 in 350 milijoni odraslih škrlatcev. Seveda pa so lahko zaradi izginjanja primernega življenjskega prostora ogrožene lokalne populacije te čudovite ptice.
Samec škrlatca