Rezultati iskanja
Poljski škrjanec

Domov / Živalski svet / Ptiči / Škrjanci

Poljski škrjanec

Poljski škrjanec (Alauda arvensis) je splošno znan ptič, ki nas spomladi razveseljuje s svojim neumornim petjem. Je nekoliko večji in zajetnejši od vrabca, dolg je od 16 do 18 cm. Tudi po obarvanosti spominja na samico domačega vrabca. Po trebuhu je umazano bel, po hrbtu pa sivkasto rjav in izrazito vzdolžno progast. Te proge sežejo tudi na njegove okraste prsi in boke. Če ga preplašimo, se, frfotajoč nizko nad tlemi, umakne nedaleč stran. Med tem kratkim letom lahko opazimo značilno bel zunanji rob njegovega repa. Poljskega škrjanca bomo največkrat prej slišali kot videli. Samček je neutruden pevec, ki svojo vižo začne že ob svitu in jo, ob lepem vremenu, nadaljuje ves dan do večera. V delih svoje pesmi celo posnema belo pastirico, kmečko lastovko in postovko. Najraje poje med tem, ko se počasi dviga vse više in više in se na koncu ustavi tudi nad 100 m visoko in žgoli med lebdenjem na mestu. Potem se, pojoč, spet spusti proti tlom, nekaj metrov nad tlemi pa utihne, zloži krila in kot kamen pade na zemljo.

Poljski škrjanec je stalnica, ki se pred hudim mrazom izjemoma umakne v kraje brez snega. Pticam, ki živijo pri nas se tako pozimi pridružijo tisti škrjanci, ki so gnezdili na severu Evrope. Gradnji gnezda ne posveča velike pozornosti. Jamico, ki jo izkoplje na tleh, postelje z nekaj mehke trave. To je vse kar potrebuje. Samica vali sama in po dveh tednih se iz sivkastih jajčk izležejo mladi, ki gnezdo kmalu zapustijo. Mati jih nato izven gnezda hrani, dokler niso sposobni letenja. Živi v odprti obdelani krajini, na poljih in travnikih. V toplem delu leta se hrani z žuželkami in ostalimi kopenskimi nevretenčarji, v hladnem delu leta pa predvsem s semeni. Jeseni se poljski škrjanci radi zbirajo v velike jate, se družijo na požetih njivah in letajo s strnišča na strnišče.

V Sloveniji je poljski škrjanec pogost gnezdilec in pomemben člen kulturne krajine. V knjigi Domače in tuje živali v podobah, Frana Erjavca, preberemo: "Človek si skoro ne more misliti lepega pomladnega dneva brez škrjančevega petja, brez njega bi bila naša polja mrtva in dolgočasna". Tudi evropska populacija poljskega škrjanca je izredno velika, saj jo ocenjujejo na več kot 40.000.000 parov, vendar pa je od 70. let 20. stoletja do danes doživela velik upad. Ogroža ga predvsem krčenje njegovega življenjskega prostora z zaraščanjem odprtih travnatih in njivskih površin zaradi opuščanja kmetovanja.

Poljski škrjanec