Smrdokavra (Upupa epops) je gotovo ena najbolj prepoznavnih ptic, ki se pojavljajo pri nas. To je ptič velikosti kosa, a z veliko daljšim, navzdol ukrivljenim, ozkim kljunom. Popolnoma iztegnjena meri od 25 do 29 cm, od tega 4 do 5 cm odpade na kljun. Razpon njenih peruti je od 44 do 48 cm. Njene prsi, grlo, vrat, glava, tilnik in ’ramena’ so rožnato oker barve, spodnji del telesa za nogami pa je bel. Široka in zaobljena črna krila krasijo bele proge in tudi za črn rep je značilna široka bela prečna proga. Na vrhu glave ima perjanico s črnimi konci peres. Z našopirjeno perjanico smrdokavra spominja na indijanskega poglavarja, vendar jo navadno razpre le za kratek čas – ko je razburjena ali pa po pristanku. Zaradi značilnega oglašanja »up-up-up«, ki se presenetljivo daleč sliši, ji ponekod pravijo tudi hupkač. Tudi ime smrdokavra ji pristoji, saj mladiči vsiljivce, ki jih hočejo zbezati iz gnezda, odganjajo s smrdečim izločkom. Ljudem se je smrdokavra od nekdaj zdela zanimiva, poleg tega so ji pripisovali tudi preroške in čudodelne lastnosti, zato so se je prijela še druga imena, na primer vodeb, odap, bud, butej, mutec, pa tudi smrdat ali smrdela.
Vodeb je podnevi aktiven ptič, ki si hrano navadno išče na tleh, redko pa se za žuželkami zapodi tudi v zraku. Kar se iskanja hrane tiče, ji najbolj ustrezajo območja z nizkim rastjem in manjšimi zaplatami golih tal, ki jih najde na pašnikih ali kolovozih. Najraje ima velike žuželke, ki jih z dolgim kljunom spretno pobira s površine tal ali pa jih išče v iztrebkih živine ali v tleh. V slast ji gredo kobilice, bramorji, hrošči, strigalice in ličinke teh žuželk, pa tudi deževnikov in večjega plena, na primer kuščaric in celo malih sesalcev, se ne brani.
Smrdokavra je selivka, ki septembra odleti na prezimovališča na Črni celini. K nam se vrne spomladi, največkrat aprila, in kmalu zatem začne par gnezditi. Gnezdo najraje naredi v drevesnem duplu v starem sadnem drevesu, pa tudi vrzel v zidu ali skalah se ji zdi primerna. Živi v kulturni krajini, kjer se pašniki, njive in sadovnjaki ali vinogradi prepletajo s številnimi mejicami, živimi mejami in grmi, najraje pa ima visokodebelne travniške sadovnjake s starimi in trpežnimi sortami sadnega drevja in pašnike v njihovi bližini. Ni ljubiteljica hladnih in meglenih juter, zato daje prednost toplim, prisojnim legam.
Smrdokavro v Sloveniji še štejemo med dokaj pogoste gnezdilke, ki pa jo ogrožata zlasti izginjanje primernega življenjskega prostora in intenzifikacija kmetijstva. Smrdokavra je kot kritično ogrožena vrsta uvrščena na slovenski rdeči seznam ogroženih ptičev gnezdilcev, saj ji pri nas grozi izumrtje, če se bodo dejavniki ogrožanja še nadaljevali.
Smrdokavra