Sraka (Pica pica) je lepa, črno–bela, ptica sloke postave. Ima vranje črno glavo, grlo, prsi in hrbet, črno perje na njenem repu in krilih pa se lesketa v prelivajočih se zelenih in modrih kovinskih odtenkih. Njeni lopatici, trebuh in boki pa so snežno beli. Zanjo je značilen zelo dolg rep, ki je pri samcu še nekaj daljši in bolj košat kot pri samici. Iztegnjena je dolga med 40 in 51 cm; samice so precej manjše.
Sraka je glasna, podnevi aktivna ptica, ki prihod človeka, mačke, ujede ali kakšne druge nevarnosti nemudoma oznani z glasnim vreščanjem. Srake so družabne, zlasti pozimi se rade družijo v skupine in skupaj prenočujejo. Živi v zelo različnih življenjskih okoljih. Srečamo jo v naseljih z večjimi drevesi, parki in vrtovi, vseeno pa najrajši gnezdi na podeželju, v kmetijski krajini, kjer se travniki in pašniki prepletajo z gozdiči, njive in polja pa obdajajo pisane mejice.
Kar se prehrane tiče, sraka ni izbirčna. Je vsejed, ki si poleg žuželk in semen privošči še kakšno jajce, ptičjega mladiča ali malega sesalca, pa tudi mrhovine se ne brani. Zanimivo je, da klope in žuželke sraka pobira tudi s teles živine ali divjih parkljarjev.
Sraka je pri nas pogosta in splošno razširjena ptica, ki gnezdi aprila in maja, opazujemo pa jo lahko vse leto, saj se ne seli.
Sraka