Rezultati iskanja

Domov / Novice

ALI JE LJUBLJANSKO BARJE RES NAJVEČJE PRESIHAJOČE JEZERO V SLOVENIJI?

Notranjski park podaja mnenje v zvezi debato, ki se je zaradi navedb na Wikipedii, da je Cerkniško jezero drugo največje presihajoče jezero v Sloveniji, in pojasnil avtorja na Wikipediji, ki se sklicuje na geografa Boštjana Burgerja, pojavila na FB, v skupini Cjrknška občina. Debata se je vrtela okrog tega, ali je Cerkniško jezero dejansko šele drugo največje presihajoče jezero v Sloveniji, saj naj bi bilo največje presihajoče jezero pri nas Ljubljansko barje. Na Ljubljanskem barju naj bi ob poplavah nastajalo Barjansko jezero.

Mnenje je s pomočjo profesorjev geografije z Univerze na Primorskem napisal naš hišni, izkušen geograf, ki se že od študijskih let ukvarja z delovanjem kraškega sveta in Cerkniškega jezera, Dejvid Tratnik:

Poplavne površine na Ljubljanskem barju lahko javnost kaj hitro zavedejo, saj so na prvi pogled podobne vsakoletno ojezerenim  kraškim kotanjam na kraških poljih. Vzroki poplav na Ljubljanskem barju in na kraških poljih so v osnovi enaki. Poplave v obeh primerih nastajajo, ker v določenem obdobju več vode priteka, kot je lahko odteče. V nadaljevanju poglejmo, zakaj Ljubljansko barje ni ne kraško polje niti ni naše največje presihajoče kraško jezero.

1. Za kraška polja je značilno, da gre za z vseh strani zaprte kraške depresije/kotanje z podzemeljskim odtokom vode. V vseh kraških poljih deluje kraška hidrologija, kar pomeni, da je odtok iz polj podzemni – skozi kraški vodonosnik (Gams 1978). Ljubljansko barje tako ne dosega morfometričnih kriterijev za kraško polje, saj odtok Ljubljanice z Ljubljanskega barja ni kraški, ampak se omenjena reka izliva v reko Savo. »Kjer odtok s kotanj ni kraški, jih ne moremo opredeljevati s terminom kraška polja« (Stepišnik 2020a).

2. Za kraška polja je značilna površinska hidrologija občasnega ojezerjevanja. Dna teh kotanj so neposredno v poplavni oziroma zasičeni coni kraškega vodonosnika, zato so lahko občasno ali stalno ojezerjena. Pojavu občasne ojezeritve na kraškem polju običajno rečemo tudi presihajoče jezero (Gams 1978).

Po našem mnenju bi bilo za Ljubljansko barje bolje uporabiti izraz poplavne površine oziroma poplavno območje kot pa presihajoče jezero, ki je pojav, značilen predvsem za kraška polja. Voda na barju je namreč plitva, poplavna površina večkrat prekinjena, večkrat so zaliti le jarki na zoranih njivah.

Avtor Stepišnik (2020b) med največja kraška polja v Sloveniji umešča Cerkniško polje in sicer s skupno površino 36,5 km2. V času sistematičnih uradnih meritev od leta 1954 je bila najvišja gladina jezera izmerjena konec novembra leta 2000. Površina presihajočega jezera je bila takrat 26 km2 (Kovačič 2010). Neizpodbitno dejstvo je, da je Ljubljansko barje po površini največje poplavno območje v Sloveniji, Cerkniško jezero pa naše največje presihajoče kraško jezero.

Viri:

- Gams, I., 1978. The polje: problem of definition: with special regard to the Dinaric karst. Zeitschrift für Geomorphologie, 22, 2, str. 170-181.

- Kovačič, G.,. 2010. An attempt towards an assessment of the Cerknica polje water balance. Acta carsologica 39, 1, str. 39–50.

- Stepišnik, U., 2020a. Fizična geografija krasa. Ljubljana. Znanstvena založba Filozofske fakultete.

- Stepišnik, U., 2020b. Kraška polja v Sloveniji. Ljubljana. Znanstvena založba Filozofske fakultete.


Tisoč obrazov presihajočega Cerkniškega jezera, najbolj znanega tovrstnega jezera v Evropi: