Eksotičen obisk
Minuli konec tedna smo na Cerkniškem jezeru dobili redek, eksotičen obisk: velike plamence oziroma flaminge. Po navedbah očividcev jih je prišlo šest, dlje časa pa sta se na jezeru zadržala dva osebka. Pri nas so se ptice ustavile za dan ali dva, zato da si opomorejo pred nadaljevanjem poti. Najedle so se, odpočile in kmalu bodo odletele dalje. Plamenci niso selivke. Se pa, tako kot večina vrst ptic, nekateri osebki po zaključeni gnezditveni sezoni potepajo naokrog in iščejo morebitna nova območja z dobrimi pogoji. V takšnih potepih tu in tam kak plamenek prileti tudi v Slovenijo. Zadnja leta jih zabeležimo v naši državi kar vsako leto, a le malo osebkov v vsega nekaj opazovanjih. Še največkrat se jih vidi v Sečoveljskih solinah, a tudi tu ne več kot enkrat ali dvakrat na leto.
Foto: Peter Janjič
Izjemno redek prizor
Po uradnih zabeležkah cerkniških ornitologov so doslej flaminga v našem parku opazili samo enkrat, in sicer decembra 2014. Po neuradnih podatkih pa so dva flaminga na Cerkniškem jezeru opazili tudi lansko jesen (2020). Je pa izjemna redkost, da flamingo zaide v notranjost celine. Plamenec je namreč morska vrsta ptice, ki gnezdi ob morju. Zadržuje se v plitvinah, kjer se tudi hrani. S svojim posebnim kljunom brede po blatu, ki ga nato filtrira in iz njega pobira drobne živali in alge. Pri precejanju vode plamencu pomagajo posebne dlakaste ploščice v kljunu in grob jezik. V Evropi sicer gnezdi približno 50 tisoč parov teh ptic, največ jih je v Franciji. Se pa počasi širijo tudi v druge sredozemske države. Tudi v Italiji gnezdi na več mestih.
Na svetu živi več vrst plamencev, največ na tropskih območjih. Po Evropi večinoma potujejo in raziskujejo. Veliki plamenec pa na stari celini celo gnezdi in tako velja za domorodno vrsto, saj je v naše kraje prišel sam.
Foto: Zoran Vidrih
Iz divjine ali ujetništva?
Kot pravi strokovni vodja v Notranjskem parku in izkušen ornitolog Tomaž Jančar, je nemogoče povedati, ali so tokratni flamingi na jezeru domorodci ali živali iz ujetništva. “Zelo verjetno lahko rečemo, da gre za domorodca. Ni pa seveda izključeno, da sta iz ujetništva. Tu in tam imajo flaminge kakšni živalski vrtovi, zbiratelji, gojitelji. Kakšen od teh lahko tudi uide. Tega seveda ne moremo izključiti. Je pa treba povedati, da ne bi bilo nič posebnega, če bi šlo za naravne osebke. Res je, da redko zapustijo morska okolja, se pa zgodi,” je pojasnil Jančar. Flamingi so nenapadalne, celo plašne živali, zato jih je treba ob morebitnem srečanju pustiti pri miru in se jim ne približevati. “Hraniti se jih tudi ne da, saj nimamo nič, kar bi jih zanimalo,” je povedal ornitolog. Prav zaradi svoje plašnosti jim največjo grožnjo pri gnezdiščih predstavlja človeško vznemirjenje. Zagotovo so ju močno prestrašili tudi številni fotografi in radovedneži, ki so ob novici o plamencih v Cerknici prihiteli k nam ob jezero.
Trdoživa bitja, ki živijo tudi več kot 80 let
Pred parjenjem se velikanska kolonija plamencev razdeli na petnajst do petdeset ptic. Posamezen par v skupini si nato ustvari in brani svoje gnezdilno območje, na katerem iz blata zgradi gnezdo. To je podobno drevesnemu štoru in vanj samica zleže eno samo jajce. Valita izmenično samica in samec. Ko se po 30 dneh izleže mladič, zanj skrbita oba starša. Hranita ga s posebnim ptičjim mlekom, ki ga izdeluje njun prebavni sistem. Plamenci živijo zelo dolgo, v naravi tudi do 40 let, v ujetništvu pa še precej dlje. V živalskem vrtu v Adelajdi v Avstraliji je eden od tamkajšnjih plamencev dočakal kar 83 let.
Flamingi so zelo plašne živali. So pa tudi odlični letalci. Pri iskanju hrane lahko na dan preletijo več sto kilometrov s hitrostjo do 60 kilometrov na uro. Foto: Zoran Vidrih
Zakaj plamenci, ki so nas obiskali, niso roza!?
Slovensko ime plamenec v resnici pomeni isto kot tuje ime za te ptice – flamingo. Flamingo izvira iz portugalske in španske besede flamengo ali »barva plamena«. Rdečo barvo perja nakazuje tudi znanstveno ime teh ptic je Phoenicopterus, kar v grščini pomeni 'krvavo rdeče perje'. Vendar pa se plamenci ne izležejo iz jajc v tej bleščeči različici. Mladiči imajo belo do sivkasto perje in ognjene odtenke dobijo šele sčasoma, ko se hranijo z algami in rakci, ki vsebujejo oranžna barvila. Ameriške vrste plamencev so močneje obarvane, ker tamkajšnji rakci vsebujejo več oranžnih barvil.
Foto: Peter Janjič
Za plamence so značilni dolg vrat, dolge noge s s štirimi prsti, od katerih je zadnji zakrnel, prednji trije pa povezani s kožico. Hranijo se z algami in vodnimi nevretenčarji, ki živijo na obalah rečnih ustij ali ob obalah morja in jezer. Foto: Zoran Vidrih