Današnji pogled na gole požiralnike Rešeto, enega od največjih območij požiralnih jam na Cerkniškem jezeru, je kot pogled na površje nekega drugega planeta. Težko si je predstavljati, da nad temi luknjami spomladi plavamo, pozimi pa drsamo.
Na Cerkniškem jezeru je 27 večjih območij s požiralniki ali požiralnimi jamami, ki imajo svoja imena. Samo posameznih požiralnikov na vsem Cerkniškem polju/jezeru pa je veliko več. In vsako leto se odpre kakšen nov. Vsa območja požiralnikov so: Velika Karlovica, Mala Karlovica, Svinjska jama, Kamne, Narte, Okence, Rešeto, Vodonos, Bečki, Retje, Sitarca, Golobinka, Nova Ponikva, Mala Ponikva, Srednja Ponikva, Velika Ponikva, Plitvice, Ajnce, Zvratne luže, Češlenca, Kotel, Zajcovke, Velika Bobnarica, Mala Bobnarica, Gebno, Skednenca, Lovišča.
Cerkniško jezero je eno izmed največjih presihajočih jezer v Evropi. Njegova površina meri 20-26 km², ob močnem deževju do 38 km². V najglobljem delu meri okoli 10 m. Kadar je polno, je največje jezero v Sloveniji.
Jezero se po Cerkniškem polju razlije, ko je dotok vode večji od odtoka. V dveh do treh dneh ga napolnijo obilne jesenske padavine, spomladi svoj del prispeva še taljenje snega. Voda v Cerkniško jezero priteka skozi podzemlje z Bloške in Vidovske planote, iz Loške doline ter izpod Javornikov. Edini površinski dotok je rečica Cerkniščica.
Odtekanje vode je počasnejše. Jezero v času brez padavin presahne v treh do štirih tednih. Vsa voda iz jezera odteče v podzemlje, torej je odtok Cerkniškega jezera v celoti kraški in Cerkniško polje tipično kraško polje.
Podzemski odtok vode je zapleten. Cerkniško jezero je geološko razvodje in voda iz njega odteka na dve strani. Del vode odteče skozi požiralne jame v Jamskem zalivu in na dan privre v slikoviti kraški dolini Rakov Škocjan kot rečica Rak. Drugi del vode iz Cerkniškega jezera odteče skozi ponikve, požiralnike in estavele v jezerskem dnu neposredno v izvire Ljubljanice na robu Ljubljanskega barja.
Fotogalerija (avtorica Eva Kobe):
