Zima je čas, ko se spomnimo na ptice, ki se niso odselile na toplo in za katere se nam zdi, da bodo pozimi stradale, še posebej takrat, ko zemljo in drevje prekrivata sneg in led. In dejansko ima hranjenje ptic smisel le takrat, pravijo poznavalci z Društva za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS). Njihov predstavnik Tilen Basle pravi takole:
S strokovnega stališča hranjenje ptic pozimi nima posebnega pomena za njihovo ohranjanje in jim ne poveča preživetja. Pozitivni efekti hranjenje ptic se lahko pokažejo le ob vremenskih ekstremih (ekstremen mraz in debela snežna odeja) in na degradiranih območjih. Ptice tudi v zimskih mesecih nikakor niso povsem odvisne od hrane, ki jo nastavljajo ljudje. Na območjih, kjer se ptice intenzivno hrani, predstavlja hrana iz krmišč le približno 20 % njihovih dnevnih potreb.
Foto: DOPPS
Ima pa lahko hranjenje nanje negativne posledice, ki se jih lahko odpravi z ustreznim načinom in skrbjo za krmišče. Vpliv hranjenja ptic se razlikuje pri različnih skupinah ptic, zato na primer hranjenje vodnih ptic (gosi, race, labodi, galebi, tukalice) odsvetujemo. Razlogi in motivacija za hranjenje ptic so različni: udobje bližnjega stika s pticami, način kompenzacije negativnega učinka ljudi na naravo (uničevanje življenjskega prostora…), izobraževalna aktivnost, privabljanje ptic v bližino doma in občutek pomoči pticam.
Na eni od delavnic Notranjskega parka so otroci izdelali ptičje krmilnice. Foto: Dejvid Tratnik
Pri hranjenju ptic pevk moramo biti pozorni predvsem na vrsto hrane, ki jo nastavimo, in lokacijo ter čistočo krmilnice. Hrano lahko nastavljamo vse leto, saj bodo ptice vrsto hrane same prilagajale lastnim potrebam. Z upoštevanjem osnovnih navodil in ukrepov za hranjenje ptic lahko tveganja zanje skoraj popolnoma odpravimo. Hranjenje ptic ima z izobraževalnega in ozaveščevalnega vidika izreden pomen, ki vodi k boljšemu razumevanju narave in razvijanju pozitivne zavesti do ptic in njihovega ohranjanja. Na DOPPS-u zato krmljenje ptic priporočajo.
Krmilnico je treba tudi ustrezno zaščititi in preprečiti dostop mačkam. Foto: Miha Jernejčič
Priporočila za hranjenje ptic pevk
Krmilnica
Za večino ptic pevk je najprimernejša oblika hranjenje na krmilnici. Ta mora biti dovolj velika in pokrita, da ostane hrana za ptice suha. Pomembna je tudi njena postavitev. Priporočamo postavitev v bližino grma ali drevesa, kar zmanjša možnost plenjenja pticam ujedam (skobec, kragulj). Krmilnico je treba tudi ustrezno zaščititi in preprečiti dostop mačkam. Namestimo jo lahko na okensko polico, vendar moramo ob tem paziti, da ne bo prihajalo do trkov s steklenimi površinami (pozorni smo na odsev v steklu, po potrebi ga delno prekrijemo ali nanj nalepimo nalepke). Izrednega pomena je predvsem ustrezna hrana, ki jo nastavimo v krmilnico. Najprimernejša so sončnična semena, lahko pa nastavimo tudi semena prosa, konoplje, ovsa in buč ter različne oreščke (nesoljene). Ptic ne hranimo s kruhom, slano ter začinjeno hrano in ostanki človeške hrane. Hrano v krmilnico nastavljamo dnevno in po potrebi, krmilnico pa redno čistimo.
Lišček se bo tu lahko do sitega najedel. Foto: Miha Jernejčič
Talno hranjenje
Nekatere vrste ptic (kos, brinovka, taščica) hrano iščejo na tleh, zato jih bomo privabili le, če jim pripravimo talno krmišče. Za tak način hranjenja so najprimernejša jabolka ali plodovi jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca. Najpomembnejše je, da hrano dodajamo sproti in po potrebi. Za talno hranjenje se odločimo le v primeru, da v bližini ni mačk, za katere so ptice lahek plen.
Naraven oziroma posreden način hranjenja
Najprimernejši način hranjena ptic je naraven. To pomeni, da posadimo primerne »plodonosne« avtohtone drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta in druge). Plodovi teh vrst bodo hrana za ptice še dolgo v zimo, hkrati pa bodo grmovni pasovi spomladi za mnoge vrste ptic ustrezno gnezdišče.
Kadar zemlja pozimi ni zmrznjena, si lahko ptice tudi same najdejo kosilo. Foto: Peter Janjič
Vodnih ptic ne hranimo
Ob rekah in večjih vodnih površinah v bližini naselji je tudi v Sloveniji zelo razširjeno hranjenje vodnih ptic. Ljudje najpogosteje hranijo labode, race mlakarice, liske in rečne galebe. Čeprav je vzvod za hranjenje želja pomagati, pa je tovrstno početje za vodne ptice in rečni ekosistem škodljivo.
Liske na Cerkniškem jezeru. Ne hranimo jih! Foto: Peter Janjič
Negativne posledice hranjenja vodnih ptic:
- povečano število in gostota vodnih ptic (povečana kompeticija in agresivnost med osebki),
- slabša kvaliteta življenjskega okolja (povečan vnos organskih snovi v vodo, intenzivnejša rast alg in zmanjšanje koncentracije kisika v vodi),
- povečan prenos povzročiteljev bolezni med pticami,
- slabša kvaliteta hrane (razvoj bolezni in deformacij, saj ptice po naravni poti najdejo kvalitetnejšo hrano),
- izguba strahu pred ljudmi (povečana smrtnost zaradi plenjenja in interakcije z ljudmi),
- sprememba navad (spremenjeni selitveni vzorci in območja gnezdenja).
Mali ponirek. Foto: Peter Janjič
Hranjenje vodnih ptic ima zanje in za okolje negativne posledice, zato vsakršno obliko hranjenja odsvetujemo! Kot alternativo predlagamo naravi prijazno ureditev brežin vodnih teles, ki vključuje zasadite brežin in plitvih predelov vodnih teles z avtohtonimi rastlinami. Na tak način bodo vodne ptice našle zavetje ter obilico naravne in kvalitetne hrane. Takšen ukrep bo imel tudi izobraževalni in ozaveščevalni učinek in bo prispeval k boljšemu razumevanju naravnih procesov.
Avtor besedila: Tilen Basle, DOPPS