Leto majskih hroščev
Letos je povsod naokoli izjemno veliko majskih hroščev (Melolontha melolontha), teh rjavih nerodnih žužkov iz družine skarabejev. Ob Cerkniškem jezeru, v Rakovem Škocjanu, pa tudi drugod po občini Cerknica, so jih polna drevesa, ponekod so tla prekrita z njihovimi trupelci, marsikomu sedejo na lase ali ramo in s svojimi nožicami se tako močno pritrdijo, da jih je kar težko odstraniti.
Odrasli osebki rojijo v večernem mraku od sredine aprila do sredine junija (največkrat maja, po čemer je dobil tudi ime) v naravnem okolju - na poljih, v vrtovih, parkih.
Škodljivec vrtnarjem in kmetom
Nekoč je zaradi številčnosti veljal za hudega kmetijskega škodljivca, po drugi svetovni vojni pa so z množično uporabo insekticidov njegovo populacijo močno zmanjšali, ponekod celo iztrebili. Šele v zadnjih desetletjih se zaradi regulacije insekticidov spet pogosteje pojavlja. Odrasel majski hrošč ni škodljiv, razen z vidika uničevanja dreves, saj se hrani z drevesnimi listi. Vrtičkarjem in kmetovalcem nadležna je ličinka majskega hrošča, ki živi v tleh in objeda podzemne dele posajenih rastlin.
Zakaj toliko hroščev, je kaj narobe z naravo?
Kot večina dogodkov v naravi, je tudi pojavljanje majskih hroščev cikličen pojav in torej povsem naraven. Odraslih hroščev nekaj let ni bilo v takem številu, letos pa je t.i. hroščevo leto.
Ker je letos teh hroščev nenavadno veliko, bo letos tudi populacija plenilcev (npr. žužkojede ptice, kot so hudourniki, rjavi srakoperji, rdečenoge postovke), ki se z njimi hranijo, na boljšem. Poleg tega bodo trupelca majskih hroščev hrana desetinam različnih vrst, ki jih bodo na koncu razkrojili v anorganske snovi, se pravi v 'hrano' oziroma gnojilo za rastline. Tako poteka kroženje snovi v ekosistemu, ki ga navadno niti ne opazimo, pa je eden od osnovnih naravnih procesov. Ne nazadnje je za učinkovito kroženje snovi ključnega pomena tudi velika biotska raznolikost.
Mnogi so zgroženi ob pogledu na škodo, ki jo hrošči zadnje tedne povzročajo na drevesih, predvsem na hrastih, kjer se hranijo z mladimi poganjki. Zavedati se moramo, da so bili tako hrasti kot majski hrošči na Zemlji prisotni veliko pred nastankom človeške vrste in so taki dogodki dodobra preizkušeni. Čeprav je videti žalostno, celo katastrofalno, gre za nihanje, ki je del naravnega ravnovesja. Če bi bila zadeva brez vmešavanja človeške vrste na tak ali drugačen način prehuda, danes tu ne bi bilo ne hrastov in ne majskih hroščev.
Za primerjavo: podobno je z rodnostjo bukve. To naše najpogostejše drevo vsakih nekaj let obilno plodi, takrat se razmahne tudi populacija glodavcev, npr. polhov, ki se z njenimi semeni hranijo, posledično pa tudi njihovih plenilcev, npr. sov ali kun, ki tako spravijo zadevo v ravnovesje.
Nevsakdanje dogodke, kot so hroščeva leta, ali nedavna pandemija virusa CoV-2, bi lahko ljudje izkoristili kot opomin, da je skrajni čas, da začnemo več truda in časa vlagati v razumevanje narave in življenj stotisočev drugih vrst, s katerimi si delimo ta rajski planet. Z znanjem in tehnologijo, ki jo imamo, bi lahko Zemlji pomagali, namesto, da jo ožemamo, kolikor se le da in še bolj.
Avtor fotografij: Mirko Silan