Zaradi izjemno sušnega obdobja Cerkniško jezero zadnje dni hitro in vidno upada. Vodna gladina je vsak dan za 3 do 4 centimetre nižja. To lahko opazimo s prostim očesom, iz dneva v dan. Spodaj so 4 fotografije na območju Pretržja, posnete v enem tednu. Razlika je očitna.
Jezero 9.3.2021. Foto Eva Kobe
Jezero 10.3.2021. Foto Eva Kobe
14.3.2021. Foto Eva Kobe
17.3.2021. Foto Eva Kobe
Jezero se po Cerkniškem polju razlije, kadar je dotok vode večji od odtoka. V dveh do treh dneh ga napolnijo obilne jesenske padavine, kadar so običajne pomladi, poleg deževja svoj del prispeva še taljenje snega. Voda v Cerkniško jezero priteka skozi podzemlje z Bloške in Vidovske planote, iz Loške doline ter izpod Javornikov. Edini površinski dotok je rečica Cerkniščica.
Polno jezero. Foto: Tine Šubic
Leta 2020 je bila zaradi pomanjkanja snega in padavin pomlad izjemno sušna - samo v aprilu in maju je jezero presahnilo kar petkrat, kar za to obdobje ni značilno. Cerkniški ribiči so morali vsakič ribe reševati pred poginom na suhem. Foto Tine Šubic
Odtekanje vode je počasnejše. Jezero v času brez padavin presahne v treh do štirih tednih. Vsa voda iz jezera odteče v podzemlje, torej je odtok Cerkniškega jezera v celoti kraški in Cerkniško polje tipično kraško polje.
Voda odteka v enega od požiralnikov na Retju. Foto Eva Kobe
Suh požiralnik na območju Rešeta. Foto Jošt Stergaršek
Podzemski odtok vode je zapleten. Cerkniško jezero je geološko razvodje in voda iz njega odteka na dve strani. Del vode odteče skozi požiralne jame v Jamskem zalivu in na dan privre v slikoviti kraški dolini Rakov Škocjan kot rečica Rak. Drugi del vode iz Cerkniškega jezera odteče skozi ponikve, požiralnike in estavele v jezerskem dnu neposredno v izvire Ljubljanice na robu Ljubljanskega barja.
Kraška terminologija, potrjena in sprejeta v slovenskih akademskih krogih ZRC SAZU (z znanimi akademiki kot so Gams, Gospodarič in Habič) navaja, da velja za površinske kraške oblike:
PONIKVA: kjer voda ponika v sipko gradivo (naplavino); vanjo teče voda vodoravno.
POŽIRALNIK: kjer voda vertikalno odteka v skalne zevi.
PONIKALNICA: reka s kraškim izvirom, ki po navadi teče po neprepustni podlagi kraškega polja, ob stiku z apnencem pa ponikne v tla.
Ponikalnica Tresenec. Foto Jošt Stergaršek