Rezultati iskanja

Domov / Novice

Jezeru vračamo, kar je bilo njegovega

Notranjski park se je leta 2019 lotil renaturacije oziroma obnove v preteklosti izravnanih meandrov (okljukov) Stržena, največjega vodotoka v zgornjem delu Cerkniškega jezera. Stari meander na Belem bregu je bil namreč leta 1932 izravnan, da bi voda v njem čim hitreje poniknila in bi površine lahko uporabljali za kmetovanje. Od 2,5 km meandrov je tako ostal le 750 metrov dolg raven kanal. Naslednji meander v Ključih, dolg 2,1 km, je bil prav tako izravnan, saj je od njega ostalo le 530 m izkopanega in izravnanega kanala. A kljub izravnavi se to močvirsko območje tedaj, pred stotimi leti, ni izkazalo kot primerno za kmetovanje. Park Strženu danes vrača njegove nekdanje okljuke na obeh izravnanih lokacijah: na Ključih in Belem bregu.

Z gradbeno mehanizacijo je park s pomočjo izvajalcev del na obeh lokacijah najprej ponovno izkopal še vedno vidne okljuke (v letu 2019).

Izkop izvirne vijugaste struge leta 2019 na Belem bregu.

Izkop nekdanjih okljukov, na sliki preusmeritvena zagata oziroma čep kanala na Ključih (2019).

Letos je park iz izravnane struge previdno izlovil ribe in rake, pod strokovnim nadzorom Zavoda za ribištvo in s pomočjo nepogrešljivih fantov iz Ribiške družine Cerknica. Živalice so bile spravljene na varno, v nove okljuke Stržena.

Izlov rib in rakov na območju Belega brega:

 

 

Izlov rib in rakov iz izravnane struge v Ključih:

 

 

 

Iz izravnane struge je bila nato prečrpana voda, da je postala povsem izsušena:

Strugo je potrebno le še zasuti z zemljino, ki je ostala po izkopu okljukov. Aktivni bodo tako le še izvirni okljuki. S tem bodo dela, ki jih finančno omogočata projekta LIFE Stržen in Kras.Re.Vita (sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija), zaključena. Z obnovo Stržena bomo jezeru vrnili pet kilometrov njegovega vodotoka.

Zasuvanje struge:

 Voda se bo zato, ker je struga pet kilometrov daljša in širša, na tem območju v sušnem obdobju leta zadrževala dalj časa, kar bo povečalo možnost preživetja organizmov, vezanih na vodo, kot so raki, ribe, dvoživke, ptice ter vodne in obrežne rastline. Obnova bo prispevala tudi k učinkovitejšemu naravnemu čiščenju vode, kar pomeni, da bo Cerkniško jezero bolj čisto. Lastniki zemljišč na območju Ključev in Belega brega, ki so jim bili z izravnavo struge onemogočeni dostopi do parcel, bodo po stoletju spet lahko upravljali z njimi v celoti, saj so struge spravljene nazaj v katastrske meje.

Poplavna ogroženost se ne bo povečala

S tem posegom se ne poveča ojezeritev jezera, tako da se tudi ne poveča možnost poplav, saj količina vode, ki se v jezero skoraj vsa podzemsko pretoči s Snežnika, Javornikov, iz Babnega polja, Loške doline, Loškega Potoka, Blok in s Slivnice, ostaja ista. V tem stoletju je prišel čas za renaturacijo še vseh preostalih vodotokov Cerkniškega jezera. To bomo s pomočjo naravovarstvenih projektov v prihodnosti tudi storili. Naša dolžnost je, da jezeru povrnemo tisto, kar je bilo nekoč njegovo.

Na novo izkopana nekdanja vijugasta struga Stržena je že polna življenja. Čeprav je bilo videti, da je bil gradbeni poseg v naravo ob obnavljanju struge ogromen, je narava hitro pokazala svojo nepremagljivost. Ko smo letos spet priški na delovišči v Ključih in Belem bregu, skorajda nismo prepoznali lokacije. Gradbišče iz leta 2019 je bilo povsem zaraščeno in prenovljeno z obvodnim rastlinjem (glej spodaj primerjavo med fotografijo iz leta 2019 in današnjim stanjem). Četudi je vodnih rastlin za zdaj še manj, so ta del vodotoka že naselile množice letošnjih rib, ki so k bregovom privabile pisano ptičjo družbo. Nove okljuke že danes rade obiščejo male in velike bele čaplje, sive čaplje, rečni galebi, mali martinci, mokoži, celo plaha črna štorklja in še kakšna se najde. Perjad pa očitno diši lisicam in šakalom, ki občasno katero od ptic presenetijo in ta postane njihovo kosilo.

 

Pogled na Cerkniško jezero v območju Ključev iz Slivnice (foto Jošt Stergaršek):

PREJ:

DANES: