Predstavljajmo si, da stojimo na vzhodnem delu Cerkniškega jezera, v vasi Gorenje Jezero, pri naselbini Hrastene Njive, kjer je začetek nove učne poti. Nekateri deli poti so pod vodo, kajti zgodnje pomladne padavine so napolnile podzemne jame in nestanovitna reka ponikalnica Obrh oziroma Stržen (Obrh teče po Loškem polju, na Cerkniškem pa se preimenuje v Stržen) tu prihaja na dan v obliki dvajseterice kristalnih izvirov.
Izviri, v obliki katerih se prej izginuli Obrh spet pojavi, prav v tem času v vsej svoji lepoti in lesku zgodnjepomladnega sonca bruhajo na dan. Eden od njih je tale izvir, ki na plano privre iz podzemne kraške jame Čolniči:
Približno sto metrov naprej iz podzemlja z vso silo bruhne še ena "Obrhova pošiljka":
Spomladi, ko je vode le še za vzorec in je večina izvirov suhih se pokaže bogato rastlinje, s številnimi redkimi rastlinskimi vrstami. O, kdo pa tamle brusi koso? Slišite? "Krrek krreek..." To je kosec. Ampak ne človek, ki na starinski način kosi travo, temveč tole bitje:
Kosec (znanstveno ime crex crex). Njegov značilni "krrrek - krrrek", ki spominja na brušenje kose in mu je dal znanstveno in slovensko ime, je v mirnih nočeh slišati tudi 1 km daleč.
Če dobro napnemo oči in z nekaj sreče, ga morda zagledamo v gosti travi. Kosec je namreč silno sramežljiva ptica. Zaradi njega je ta učna pot na začetku, ko smo jo še načrtovali, za ekipo Notranjskega parka, dobila delovno ime Koščeva pot. V poletnih mesecih si iz odmrlih stebel in listov na tleh nepokošenih travnikov zgradi gnezdo. Ravno zaradi te njegove navade pa na žalost veliko mladičev čaka prezgodnja smrt. Dobesedno pokosi jih mehanizirana košnja travnikov. Učna pot bo ravno zaradi izredne koščeve občutljivosti speljana tako, da ga bodo obiskovalci čim manj motili, še posebno med gnezdenjem.
Zelo redka in dragocena je tudi močvirska kukavica, ki jo, če dobro pogledamo skozi objektiv daljnogleda, zagledamo, kako se v vetrcu ziblje v tisti trati. Ker uspeva le na vlažnih in negnojenih tleh, je območje njenega uspevanja vse manjše.
Navadni pupek
Še ena ranljiva, tokrat živalska vrsta, ki jo lahko vidimo ob robu te učne poti, je navadni pupek. Uvrščena je na Rdeči seznam ogroženih dvoživk. Njegov življenjski prostor so manjše stoječe vode, v katerih ni rib; te namreč jedo njegova jajčeca in ličinke. Sam obožuje vodne bolhe in ličinke, na kopnem pa si privošči deževnike in polže. Večji del leta namreč preživi kar na kopnem, v obrežnem rastlinju.
Učna pot izvirov je zanimiva ob vseh letnih časih.
Med sprehodom po poti, ki je dolga 2,5 kilometrov in se zaključi v vasi Laze pri Gorenjem Jezeru, nas vsakič pričaka kakšno presenečenje. Če ne vodni izviri, pa posebne in redke rastline ter živali. O njih bo obveščalo 11 količkov na vsakih nekaj metrov poti, tako da ves čas vemo, na kaj naj bomo pozorni.
Na poti lahko vidite tudi vodomca. Z utrjevanjem rečnih bregov in regulacijami vodotokov človek degradira življenjski prostor tega čudovitega ptiča. Zato je v Sloveniji kot močno ogrožena vrsta uvrščen na Rdeči seznam.
Maklen - listopadno drevo iz družine javorov. Zaradi trdega in trpežnega lesa so ga nekoč uporabljali za izdelavo kopij in sulic.
Pot, ki je prehodna in urejena že danes, bo povsem opremljena s kažipoti in poučnimi tablami poleti 2020. Željo prebivalcev Gorenjega Jezera je park uresničil s pomočjo sredstev projekta KRAS.RE.VITA.